Le eno poletje

»Dokler bom zmogel, bom plul. Življenje pod jadri je zame ena sama velika sreča, raj na zemlji, brez meja in omejitev, neskončni akumulator energije in idej. Tam sem neizmerno kreativen, edina prepreka sebi sem kar jaz sam. Zato je že prav, da ostajam z morjem na Ti,« je nekoč dejal avtor teh kratkih prilik, ki so nastale v enem samem poletju.

Zavezan svojim prepričanjem zmeraj ubira neuhojene poti. Svoj dušni mir najde zunaj, na visokem morju, četudi prizna, da ni najlažje živeti po lastnem kroju in prepričanju. »La vita è bella«, če se znamo tega zavedati in živeti. Priložnost je ponujena vsakomur, izkoristijo pa jo le nekateri.

Avtor te knjige je eden tistih, ki se je znal ustaviti, narediti premislek in na novo postaviti vrednostne kriterije. Uročen s čudesi morja živi, kot piše, in piše, kot živi. Zemeljsko bivanje je prekratko, da bi ga smeli živeti povprečno. Bogatijo ga raznolikosti sveta in doživetja ter modrosti, pridobljene z njimi. Prav morje je tisto, ki vselej zahteva celega človeka, njegovo znanje, izkušnje in spoštovanje, potem ponudi razkošje obilja, ko tudi sreča ne izostane.

V le enem poletju avtor vzdolž nevidne meje obpluje vso vzhodno jadransko obalo in večino otokov, obišče prijatelje in pridobi nove znance, opazuje naravo ter kljubuje njeni neizmerni sili. V triinpetdesetih dneh neprekinjene plovbe, valov in viharjev, orkanske burje in brezvetrja, vročine in mraza v poletnih nočeh, ko burin in mornik brijeta za ušesi, se zgodi več, kot povprečen človek doživi v vsej svoji tuzemski dobi.

Zgodbe le enega poletja so nastajale sproti in so zapisane tako, kot so tekli dnevi pod jadri.