Leto 2/ št. 15; Dan, ko slavijo pomorci

13. marec, 201912. marec, 2019 emorje.com 0 Komentarjev

Kazalo

Vsako leto 7. marca, tik pred dnevom žena, slavijo pomorci. Dan pomorstva ohranja spomin na leto 1991, ko je bila sprejeta resolucija o pomorski državi, s tem pa deklarativno izrekanje, da smo Slovenci pomorski narod.

Kakšno oceno pa si zaslužimo?

Enotna ocena kompetentnih sogovornikov na nedavnem snemanju oddaje ob dnevu pomorstva, na nacionalnem radiu, je bila komaj zadostno. Kaj gre torej narobe? S prstom kažemo na državo, ki je menda mačehovska do pomorstva in strokovnih inštitucij, ki so kadrovsko popolnoma podhranjene. Nimamo niti svojega ministrstva za pomorstvo, uprava je del Ministrstva za infrastrukturo. Srednje pomorske šole v klasičnem smislu tudi ni več, njen program se izvaja znotraj GEP-ša, torej gimnazije, elektro in pomorske šole.

Splošna plovba Piran

Zaradi nerazumne politike smo izgubili edinega slovenskega ladjarja Splošno plovbo, ki je pustila neizbrisen pečat na Jadranu in v svetu. To je bil čas, ko je bil slovenski ladjar poznan po zanesljivosti kadrov in kakovosti opravljenih storitev. Zaradi političnega neposluha se zna zgoditi, da bo nemški lastnik še sedež podjetja prestavil iz Slovenije.

Gluha Ljubljana

V Ljubljani res niso ušesa uglašena na morje. Ne pomaga nam niti novo, še večje sidro, ki bi ga vrgli kar pred parlament ali pa naravnost nanj, kar opazimo tudi mediji, ki pišemo o morju, pa smo spregledani v centru slovenske politične moči in gospodarske prestolnice.

Slovenski ribiči

Ribiči tarnajo, da so politično zlorabljeni v medsosedskih zdrahah dveh držav, ki ustvarjata okolje napetosti na arbitražni meji, medtem ko ljudje brišejo meje in stavijo na že pregovorne odlične sosedske odnose. K vragu politika! Nihče pa noče prisluhniti njihovemu obupanemu klicu na pomoč, ko jih v trajanju toplega vremena ogrožamo s športnimi čolni, turški ladjarji pa brezkompromisno plujejo priti tržaški luki po načelu močnejšega, četudi vmes potopijo kakšnega slovenskega ribiča, a ga niti ne opazijo.

Ribiči gredo med pomorsko dediščino

Enako tudi vrli slovenski oblastniki niso opazili, da na skromnih 46 km obale vzdržujemo vse mogoče dejavnosti. Turizem, hoteli in restavracije, maritimna polja, zaščitena področja, parki in rezervati, razvoj koprskega pristanišča, marine in pohlep po denarju pa so pustili slovenskim ribičem le še 2 km operativne obale, kjer lahko izvajajo priobalni ribolov, ki je edini trajnostni. Zato je realna ocena, da gredo ribiči počasi, a vztrajno med pomorsko dediščino. Kar je uspela tržaška gospoda uničiti v zadnjih 500 letih, torej, odgnati ribiče in škvere z obale med Trstom in Devinom, nam je Slovencem uspelo v pičlih 80 letih povojne zgodovine in osamosvojitve. Morda pa moramo najprej vse uničiti, da bomo potem nazaj postavljali, in 50 let bo pravšnja doba.

Lokalni muzej državnega pomena

V tem času bomo morda lahko pripoznali tudi, da je edini pomorski muzej nacionalnega pomena, in ga prestrukturirali iz lokalnega v državnega. Na ta način bo takratna aktualna politika lahko prišla do vsaj ene tako opevane in želene strukturne spremembe.

Ekološka krhkost Tržaškega zaliva

Plitek Tržaški zaliv, ki ga dodatno obremenjujejo še izlivi italijanskih rek iz severnih industrijskih pokrajin in dve veliki pristanišči, ob vsem drugem gospodarstvu, ki se gnete na obalah zaliva, se kaže skozi onesnaženje morja in rezultira v prekomerni ekološki ogroženosti. Smo kdaj pomislili, kaj v zaliv prinaša 2000 tovornih ladij na leto, pa še dodatnih 75 cruiserjev – velikih potniških ladij, ki priplujejo samo v Koper?

Morje je na meji reverzibilnega

Uprava za pomorstvo vsako leto beleži okoli 160 posredovanj na morju. Morje nas opozarja, kot pravi dr. Božo Dimnik, da je na meji reverzibilnega. Kako tudi ne, ko pa velike ladje, z ugrezom 15 m, plujejo le 3 m nad morskim dnom in sproti orjejo ter uničujejo celoten ekosistem.

Večja vloga žensk v pomorstvu

Kdo smo in kam gremo, si bomo odgovorili sami, občutile pa bodo generacije za nami. Ne reši nas nobena resolucija niti deklarativno izrekanje o pomorskem narodu. Mednarodna pomorska organizacija (IMA) je za temo svetovnega dneva pomorstva 2019 izbrala naslov »Empowering Women in the Maritime Community«, torej, večja vloga žensk v pomorstvu. Ženske znajo realno in racionalno živeti in preživeti, obrnjene proti morju ne potrebujejo nobenih deklaracij, vodita jih znanje in srce.