Leto 4/ št. 40; Neobvladljive ultra ladje
Ko je 23. marca 2021 v Sueškem prekopu nasedla ladja Ever Given, japonskega ladjarja Evergreen Marine Corporation, je svet za trenutek osupnil. Šest dnevna popolna blokada kanala, ki s svojimi 163 km dolžine skrajša morsko pot med Evropo in Indijo za 4600 nmi (8519 km), kar v praksi pomeni od 10 do 14 dni plovbe, je naredila milijardno ekonomsko škodo, katere posledice pri zamudah dobavljenega trgovskega blaga bodo proizvajalci in prodajalci čutili šele v naslednjih mesecih.
Ever Given je kontejnerska velikanka, ki sodi med največje tovrstne ladje na svetu. Njena dolžina je 400 m, širina 59 m, z bruto tonažo 220 tisoč ton na krov lahko sprejme hkrati 20000 kontejnerjev. Tokrat jih je imela na krovu 18300. Če pomislimo, da je širina prekopa na gladini od 345 – 280 metrov, nam postane jasno, da je s svojo dolžino z lahkoto dosegla levi in desni breg prekopa, ko se je postavila prečno.
V reševalno akcijo je bilo najprej vključenih 12 vlačilcev, več bagrov, ki so odkopali 27000 m³ peska, da bi dosegli globimo 18 m in rešili nasedli ladijski premec in krmo. Ko so se že vsi poizkusi izjalovili, je egiptovski predsednik Abdel Fattah Al-Sisi, ki je prišel na oblast leta 2013 z vojaškim udarom, avtoritativno ukazal deblokado enotirnega prehoda in napovedal možnost pretovora kontejnerjev. Na pomoč sta prišla še nizozemski vlačilec Alp Guard in italijanski Carlo Mongo. Visoka plima pa je bla tista, ki je končno omogočila uspešno reševanje.
Leta 2019 je skozi Sueški prekop plulo skoraj 19000 ladij, kar predstavlja 12 % svetovnega trgovskega prometa v pomorstvu, Egiptu pa v državno blagajno prinaša 5,6 milijard ameriških dolarjev prihodkov. Prekop je najpomembnejši gospodarski subjekt in generator gospodarskega razvoja Egipta. Zato ne čudi, da je predsednik egiptovske države ob prihodu na oblast napovedal razširitev prekopa v skupni dolžini 72 km, kar je pomenilo projekt skoraj faraonskih razsežnosti. Ob dokončanju leta 2023 naj bi dnevno omogočil prehod kar 97 ladjam. Sedaj jih gre skozi prekop 49 na dan, prihodke v državno blagajno pa bi dvignil na vrtoglavih 12 milijard evrov.
Takšne so optimistične napovedi. Svet se sicer že dolgo vrti v isto smer, a po svojih vatlih. Trend svetovne trgovine se prestavlja na Pacifik, kjer vse večjo vlogo igra Panamski prekop, in z njim trgovska pot med ZDA in Azijo. V času sueške blokade se je v šestih dneh ustvaril ladijski čep 422 ladij, ki so čakale na prehod skozi kanal. Zaustavitev ladijskega prometa v Suezu pa je neposredno vplivala na svetovno ekonomijo, ki se je najprej začela odražati s padcem cen nafte. Vzporedno z njo so se pojavile tudi prve teorije zarote, saj naj bi blokada prekopa šla na roko ZDA v gospodarskem slabljenju stare celine.
V teku je preiskava o vzrokih nesreče. Ali gre za splet nesrečnih naključij, za tehnično napako ali pa človeško, bo kmalu znano. Nikakor pa ne velja spregledati, da je bilo v zadnjih 15-ih letih splovljenih 133 največjih kontejnerskih ladij, ki so ranljive na težkem odprtem morju, ko iz njih padajo kontejnerji, in so (pre)zahtevne za upravljanje v ozkih kanalih. Klasificirani ultra veliki »kontejneraši« imajo nosilnost od 18000 do 24000 kontejnerjev. Včasih so t. i. velike kontejnerske ladje lahko prevažale vsega 9000 kontejnerjev. Uporaba ene ladje namesto dveh, za prevoz istega blaga, je sicer res bolj varčna z gorivom in je okoljsko prijaznejša, predvsem pa je cenejša. Na drugi strani pa ogromne ladje zahtevajo razširitve pristaniške infrastrukture, pa tudi plovnih kanalov. Prav zaradi ultra velikih ladij so morali leta 2016 razširiti Panamski kanal. Potrebna investicija je bila v višini 5 milijard ameriških dolarjev.
»Do kod je in kje so meje v hlastanju po dobičku?« bi se morali vprašati. V istem času je Luka Koper objavila sporočilo za javnost, da je na kontejnerskem terminalu marca 2021 zabeležila rekorden pretovor kontejnerjev. V mesecu dni so pretovorili 97.000 TEU (kontejnerskih enot), s čimer so krepko presegli prejšnji rekord iz leta 2018, ki je bil 92.300 TEU. Bleščeči poslovni podatek je nekoliko omili 8 % zmanjšane čiste prihodke od prodaje iz naslova tržne dejavnosti v letu 2020, ki so Luki Koper in državi prinesli 203,6 mio EUR prihodkov.
Številke so relativne, berejo se lahko iz začetka ali pa s konca. Tako kot pretovor kontejnerjev v Kopru, ki je zaradi covida upadel le za – 1,5 % ( v Trstu -1,7 %), po drugih evropskih pristaniščih pa so indeksi dvomestno negativni, razen v reškem, ki beleži v istem času kar 12,8 % rast. Nekaj pa drži, kot pribito; Za vsemi dejanji stoji človek, njegova tržna logika in usmerjenost. Tako je zagnan, da spregleda, kako ekonomsko je krhek in neuravnotežen ta svet in šibak proti naravi. Na koncu ga rešuje plima, ta pa je odvisna predvsem od Lune.
Mitja Zupančič
Odgovorni urednik
