Leto 5, št. 58; Vsi so prihajali

Pokojni Željko Jerat, sicer glavni promotor in soustanovitelj murterske zadruge »Latinsko idro«, je nekoč dejal, da mora človek prihajati v goste, če želi, da bodo tudi gostje prihajali k njemu. S tem pomenljivim stavkom je seveda stavil na tradicijska plovila in njihove barkajole, ki predstavljajo temelj filozofije gibanja, ki se mu reče festivali morja in mornarjev.

Tega se dobro zavedajo organizatorji na Kvarnerju, ki so uspeli strniti svoje vrste in jim vsaj regijsko uspeva pripravljati odmevne dogodke s področja revitalizacije in ohranjanja pomorske dediščine severnega Jadrana. Zaledje sta jim še Istra in Kvarnerski otoki.

Še v največjem precepu se vsaki dve leti znajdejo organizatorji Dnevov v zalivu v Starem Gradu na Hvaru, ki nimajo svoje flote bark in so odvisni od naklonjenosti in interesa barkajolov iz sosednjih stanovskih združenj. Pregovorno prostočasno in volontersko delo je v tem primeru postavljeno na trhle temelje, in zato vredno poštene debate.

Spet drugi so samozadostni. Tak primer, a pozitiven, je otok Murter, ki samo v Betini in Murterju premore več kot 80 registriranih lesenih plovil, s prekomerno festivalsko kritično maso pa je dovoljšen magnet tudi za okoliške barkajole, da se udeležijo ene najbolj kultnih regat na Jadranu. Na Lošinju pa bodo morali še mnogo postoriti do želenega cilja, torej, priti tudi kdaj v goste, četudi s Kvarnerja na severni Kvarner.

Če so čezmejni projekti Arca Adriatica in Mala barka 1 in 2 povzročili pravo renesanso tradicionalnih plovil, grajenih v lesu in njih festivalov na Jadranu, so se pokazale tudi razpoke. Številčnost tovrstnih dogodkov je po svoje znižala vsebinske nivoje prireditev predvsem tam, kjer barke in barkajoli ne igrajo prve violine, ampak so le dobrodošla kulisa trenutnemu turističnemu utripu.

In kje smo Slovenci? Prvič smo se kot pomorska država, ki zna vrednotiti svojo tradicijo, predstavili letos v Starem Gradu. Stavili smo na muiltietičnost in večkulturnost, ki nas druži v prostoru nam odmerjene obale, in uspeli. Sodelovanje je tisto, ki še zmeraj rojeva pozitivne rezultate, kar bi morali ozavestiti tudi nekateri guruji in veljaki vzdolž Jadrana, ki iz perspektive lastnega prekomernega ega ne razumejo, da je morje povezovalni medij, nato pa svoje potenciale samoomejujejo v lokalni prostor, kar je mogoče občutiti na slabo pripravljenih manifestacijah z malo udeleženih bark in gostov. Različnost pa nas bogati v prostoru, kar je še ena, nekoliko spregledana norma v segmentu, kjer želi vsak drugi biti prvi in edini.

Tradicija za prihodnost je zagotovo ena od mogočih vrednot in manir za boljše in kakovostnejše življenje. Ko pa bo postala še malo modna muha, bo uspela, kot jim to uspeva na Murterju – v srcu tradicionalnega ladjedelstva. Privoščimo jim, pridružimo se četrt stoletnemu slavju in privzemimo dobre prakse za vnaprej!

Mitja Zupančič

Odgovorni urednik

Podobne teme:

• Leto 6, št. 65; Človek in morje
• Zadruga »KORČULANKA«
• Junij v znamenju tradicionalnih regat
• Leto 6, št. 70; Jadralne bratovščine
• Leto 6, št. 62; Pomorska dediščina Jadrana