Leto 6, št. 72; Navtična sezona 2023
Julija in avgusta so delavci v turizmu in še posebej v navtičnem sektorju na Jadranu preživljali zahtevne čase. Ekstremni vremenski pojavi so zdesetkali čarterske najeme, poletje je bilo super kilavo po vremenu. Ko namreč ne sveti sonce, je tudi občutek na morju za občega navtika zelo povprečen.
Takšni so bili tudi rezultati – povprečni. Na nivo predhodne sezone jih je dvignila predsezona in dolga posezona. Po podatkih HTZ-ja so na hrvaškem delu Jadrana zabeležili 530 tisoč navtičnih gostov, ki so ustvarili skupaj za 3,5 milijona nočitev. O slabših rezultatih v čarterju, katerega hrvaška flota je največja na svetu, ni kaj dosti zapisanega. Neuradno se je ta povečala za 7 %, na drugi strani pa beleži sočasni velik upad navtičnih gostov. Kje so razlogi, se sprašuje zainteresirana strokovna javnost. Dejstvo je, da je Hrvaška vstopila v schengensko območje in prevzela evro, hkrati se je soočila z inflacijo, zato je uskladila cene, kar je razumljivo in sprejemljivo.
Zagonetka nastane potem, ko so se te cene nemogoče dvignile. Pohlep in goljufija nekaterih ljudi meče sence na destinacijo, ki po mnenju nekaterih svetovnih medijev postaja nekorektna. Četudi veljajo navtični gostje za tiste z višjo dodano vrednostjo, pa ne gre spregledati dejstva, da so svetovljani, ki imajo vpogled na globalni trg, in da zanje morje v resnici nima meja. Tako je neuraden padec kazalnikov v čarterju kar 26 %. Hkrati ne gre spregledati dejstva, da se navtika na Jadranu obrača tudi proti drugim destinacijam, kjer prednjačita Grčija in Turčija. Ne gre le zaradi triletne grške državne pomoči v navtični sektor, gre predvsem za transparentnost cen in tamkajšnje ponudbe, nenazadnje tudi vseletnih cenovno ugodnih letalskih povezav. Zaradi klimatskih sprememb in neznosne poletne vročine se na zemljevid priljubljenih poletnih navtičnih destinacij vse bolj postavljata tudi Švedska in Poljska, da Zelenortskih otokov niti ne omenim.
Na Jadranu nič novega. V restavracijah in marinah so zasoljene cene. Najbolje in vsepovsod »biznisirajo« na črno koncesionarji brez koncesij, »marinerosi« na rezervacijah privezov, črni čarter, upravitelji »zasebnih boj« in še bi lahko naštevali. Čarterska podjetja so morala močno spustiti cene – tudi do 35 %, da so uspela privabiti svoje goste. Ob sočasnem dvigu cen novih plovil, energentov, privezov, zavarovanj, servisa …, so začele poslovati nerentabilno. Zgodil se je paradoks, da je bil dan čarterskega najema cenejši od cene dnevnega veza plovila v marini. Absurd celotne zgodbe pa se kaže še v kroničnem pomanjkanju kakovostnega kadra. Četudi skiper dobi dnevnico v višini 180−250 EUR/dan, ladijski kuhar 200 EUR, in hostesa 150 EUR in več, profesionalnega kadra ni dovolj.
Hkrati se navtični sektor vse bolj spogleduje z zeleno barvo. Tu je skrb na Jadranu upravičena; fekalije in odpadne vode vzdolž vzhodne obale se še zmeraj izlivajo v morje. Le 1/3 navtikov prazni črni tank v marinah in pristaniščih navtičnega turizma. Gneča v sezoni je nepopisna, rezervacije privezov parajo živce, plovila so vse večja in širša, prostora je zmeraj manj, navtične kulture pa tudi.
In kako naprej? Ob dejstvu, da Jadran premore več kot 1000 otokov in upravičeno velja za svetovni navtični paradiž, je treba staviti na: poštenost ljudi, trajnostni razvoj in okoljsko osveščenost. Na teh treh atributih velja graditi prihodnost navtike, pa ne le na Jadranu – ali pa predvsem.
Ob koncu leta 2023 velja tudi voščilo. Navkljub zapisanemu naj Ti vsakokratni dotik z morjem tudi v letu 2024 vzbudi občutek sreče in osebnega zadovoljstva!
Mitja Zupančič
Odgovorni urednik