Leto 1/ št. 8, Kriv je mundial

Glavna turistična sezona se je na Jadranu prevesila v drugo polovico, zato je čas, da pogledamo, kakšen je njen prvi polčas. Osrednja počitniška destinacija narodov, ki smo njega dni živeli pod avstro-ogrsko krono, ostaja Hrvaška. Dobro znane destinacije, ki jih po naravni lepoti težko preseže še kakšno drugo morje, vabijo s sloganom »Full of life«. Življenja ali »svita« po njihovo se je v zadnjih dneh končno res nabralo, potem ko sta bila junij in vsaj tri četrtine julija manj oblegana kot sicer. Glavni razlog naj bi bil mundial, ki je ljudi priklenil pred TV-ekrane, potem pa še zelo spremenljivo vreme. Lahko bi se zadovoljili s to preprosto razlago, pa vendar – mar je res vse tako enostavno?

Hrvaška se je očitno odločila za drugačen pristop v turizmu. Z drastičnim dvigovanjem cen ponujenih storitev želi preskočiti kar nekaj kakovostnih razredov in se pridružiti prvi skupini turističnih držav sveta. Že res, da se cene oblikujejo glede na ponudbo in povpraševanje, in res je bila jadranska obala z otoki v zadnjih letih zelo želena, tudi zaradi grške ekonomske krize in begunskega vala po balkanski poti, na kar so turistični strategi hitro pozabili. Statistične številke o prehodih meje, število nočitev in še drugi kazalci so jim dali krila, da so polni življenja nekoliko pozabili na investicije, predvsem v prepotrebno infrastrukturo, čez noč pa so znali indeksirati cene storitev. Če je nekako razumljivo, da se sezonsko podraži cena avtoceste za 10 % in da se podražijo cene osnovnih živil, potem so podražitve, ki jih beležimo v navtičnem sektorju, za katerega velja mnenje aktualnega hrvaškega ministra za turizem Garija Cappellia, da je ena izmed razvojnih prioritet hrvaškega turizma, milo rečeno, nerazumne. Vse se je začelo že z drastičnim povišanjem cen plačila turistične takse za lastnike zasebnih plovil (300–800 %), koncesionarji so povečali cene boj tudi do 40 % ali pa so »predpisali« pavšal, po katerem imajo le dva cenovna razreda, prvega do 12 m dolžine plovila in drugega nad 12 m. Dnevne in tedenske cene vstopa v nacionalne parke so tudi tako zasoljene, da se navtiki izogibajo tem naravnim lepotam, lastniki restavracij v parkih pa beležijo tudi do 40 % upad prometa glede na junij 2017. Po otokih edino plačilno sredstvo ostaja gotovina, saj terminali menda ne delajo zaradi slabega interneta, račun zunaj restavracij pa je bolj naključje kot pravilo. Cene dnevnih privezov v največji hrvaški verigi marin so zlatarske, njihov menedžment pa modruje, zakaj ne uspejo dvigniti deleža t. i. tranzitnih (dnevnih) gostov.

Tradicionalna turistična mesta in otoki z bogato dediščino so nabito polni, spet druge, manj znane destinacije so napol prazne. Zadarska županija ni uspela dovolj spromovirati svojih otokov, kako sicer razumeti, da so v juliju samevali, niti koncesij za boje niso uspeli podeliti. Tako so lahko navtiki spet brezplačno sidrali v najlepših zalivih severne Dalmacije, zalivi so bili polni, restavracije v njih pa tudi. Zdi se, da se velike jahte selijo v Črno goro, nazaj v Grčijo in Turčijo, in zanimivo, po Jadranu jih opazimo sidrane v brezkoncesijskih zalivih. Živi pa masovni turizem, upali bi si zapisati, da nizkocenovni. Zasebne nastanitve v apartmajih, ki vse po vrsti nosijo oznako 3* ali več (četudi si tega ne zaslužijo in bo potrebna nova klasifikacija), pa kempi, so polni. Tudi hoteli imajo zavidljivo zasedenost, sploh tisti, ki za zmeren denar ponujajo teden dni družinskih počitnic. Po zadnjih podatkih na Jadranu pluje 1273 ladij, namenjenih dnevnim izletom, cveti čarter s 1849 plovili, popularni so sailweeki, a o njih kdaj drugič, predvsem z gledišča varnosti na morju in tudi navad ter bontona v navtiki.

Morje pa še naprej valovi in odnaša smeti. Vremenske napovedi so vraljive, zato vse več ljudi ostaja na svojih stalnih privezih v matičnih marinah. Mundial je mimo, prvi polčas je končan, rezultat pa neodločen 0 : 0. Z avgustom prihajajo Italijani, njim bodo sosedje zabili gol in rešili letošnjo turistično sezono, za katero pa sicer že poročajo, da je dosegla 6 % dvig števila prihodov in nočitev, četudi tega v praksi ni opaziti … Morda pa bi s premišljeno sorazmerno cenovno politiko glede na ponudbo in infrastrukturo na Jadranu lahko vselej zmagovali v zadovoljstvo vseh, a do tja je še dolga pot. Potreben bo trenutek streznitve, pa odigrati bo treba kot »vatreni« ves mundial, ne pa le dva resna polčasa od julija do konca avgusta. Kruha in iger, je zaukazal cesar in dvignil palec; ta na srečo mundialskega slavja še vedno stoji navzgor.

Mirno morje!

 

 

 

 

 

 

 

 

Mitja Zupančič

odgovorni urednik

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate.

Zapri