Leto 6, št. 69; Ni vse zlato

»Ni vse zlato, kar se sveti,« je znani rek, ki enostavno velja! Male grške počitnice so bile dolgo pričakovana avantura, ki naj bi bila cenovno dostopna, vsekakor drugačna kot tista na Hrvaškem. Na prvi pogled cenovno všečni aranžmaji, s primerno obarvanimi fotografijami, kjer je nebo sinje modro, enako tudi morje, so del agresivnega marketinga in oglaševanja, ki prepriča.

Odpravili smo se v obljubljeni raj, ki pa je bil malček z napako. Že res, da so cene privezov, nastanitev v hotelih in zasebnih apartmajih ugodne, enako tudi hrana v tavernah in restavracijah, a kaj, ko je infrastruktura zastarela, sploh v navtiki, v splošnem tudi sobe v hotelih in pri zasebnikih.

Sploh je zanimiva izkušnja, ko te v marini, ki je bolj podobna slabo vzdrževanim mestnim komunalnim privezom in se vse dela in zliva z obale v morje, nadzoruje varnostnik, ki zahteva brisanje vseh fotografij iz telefona, na katerih je slika njegovega rajskega vrta.

Težave so seveda tudi s čistočo v naravi, a tudi tu je v veljavi rek: »Što južnije, to tužnije.« Turisti pa so pripravljeni plačevati po 50 EUR za celodnevni avtobusni prevoz od najlepše do še lepše plaže, napolnjene z ležalniki in senčniki. Ja, če so privezi v morju zelo ugodni, navtični promet pa redek, po ceni recimo 14 EUR za 12 m jadrnico/noč v marini, so ležalniki s senčniki pravi biznis. Za dnevni najem enega ležalnika boste odšteli od 15 do 50 EUR, odvisno, kako modro, da ne rečem zeleno je morje pred mivkasto plažo.

Ja, zelena barva daje vtis obilja, vtis Maldivov sredi grških otokov, in že po poimenovanju plaže si izkušeni turist lahko predstavlja, v katerem cenovnem razredu je plažna ponudba. Bog je vsem nam dal sonce in morje, ki vse bolj postaja privilegij bogatih. Meltemi na srečo piha in hladi vse, ne glede na debelino denarnice. Skrbi le fen, vroč veter z afriške celine, ki že tako pregreto ozračje še dodatno segreva. Normalna dnevna temperatura v zadnjih časih v Grčiji dosega od 33 do 45 stopinj, in kliče k resnemu premisleku o prestavitvi turistične sezone v jesenske mesece. Sedenje pod klimo v majhnih sobicah pač ni dopust po meri človeka s sinjega Jadrana. Ta bolj spominja na avgustovski obisk ZAE.

Hrvaški del Jadrana pa še vedno vrednoti uspešnost sezone s statističnim številom prihodov in nočitev na destinaciji. Podatki so spet rekordni, nihče pa noče priznati, da je upad nemških gostov na Jadranu letos kar 10 %, in da je upad navtičnega turizma 12 %, v čartrskem sektorju celo 26 %.

Cene so relativna stvar, in jih lahko navijaš, dokler jih trg prenese. Gre za trenutno zadovoljstvo, dolgoročni učinki se pokažejo že prihodnjo sezono. Ljudje smo pač narejeni tako, da slabo načrtujemo in razumemo šele, ko nas udari po lastnem žepu. Alarmi večini še ne zvonijo, bodo pa zagotovo kmalu, in takrat bo nastopil čas nove realnosti in izgubljenih priložnosti. Ja, res ni zlato vse, kar se sveti.

Mitja Zupančič

Odgovorni urednik

Podobne teme:

• Podeljena zlata sidra
• Leto 6, št. 72; Navtična sezona 2023
• Leto 4/ št. 44; Jadran skozi navtični sektor
• Nižje turistične takse v RH
• Leto 2/ št. 20; Človek < dobiček