Leto 4/ št. 46; Tradicija skozi projekte EU

Z veseljem se spominjam preteklih let, ko je Slovenija sodelovala v čezmejnem projektu CRO/ SLO Mala barka 1 in 2. Skoraj čudežno je v hipu oživela pomorska dediščina vzhodne jadranske obale, z njo pa tudi naša, na obalah slovenske Istre in v Tržaškem zalivu.

Številni deležniki so se vključili v projekte, ki so še kako pomembni za narodovo samobitnost in poznavanje lastnega jaza, da bi lažje krmarili državo, ki jo žal z vseh strani dnevno uspešno uničujemo. Volonterska društva so končno dobila nekaj sredstev za lažjo pripravo manifestacij in vzdrževanje plovil, grajenih v lesu, brez katerih ni odmevnega vsebinskega programa. Povabljene inštitucije so vodile projekte in jih tudi realizirale v materializirani obliki. Nastali so novi infocentri, interpretacijski muzeji, obnovile so se nekatere tradicionalne barke in zgradile nove replike starih plovil. Še bolj pomembne pa so bile številne izobraževalne delavnice in akademije pomorskih veščin ter strokovna srečanja, ki so spletla vrsto prijateljskih vezi, ki še trajajo.

Za trenutek se je zdela obujena preteklost kot prava vsebina za boljšo prihodnost. Izrazito pozitivno vlogo je v drugem projektu prevzel Pomorski muzej Piran. Svojo osnovno muzealsko dejavnost je z bogatim znanjem in izkušnjami oplemenitil tudi skozi projekt Mala barka 2, ko je nase prevzel gradnjo istrskega topa in koordinacijo akademije pomorskih veščin ter izgradnjo info centa Mala barka v Monfortu – nekdanjem državnem skladišču soli. Dobro se spominjam, da je bil celo tradicionalni pomorski krst spoznan kot prireditev, ki odslikava novejše čase slovenske pomorske zgodovine, ko so številni dijaki in kasnejši diplomanti z lahkoto dobili službo in pluli na ladjah Splošne plovbe.

Projekt pa je bil tistega lepega dne enkrat tudi končan, z njim je na žalost zamrla tudi večina predhodnih aktivnosti. Še več, prišla je korona in nas za nekaj časa priklenila k domačim ognjiščem. Sosedje v Hrvaški pa so nadaljevali s črpanjem sredstev preko EU-fondov za regionalni razvoj in uspeli skupaj z Italijani pripraviti projekt Arca Adriatica, ki je trajal od 1. 1. 2019 do 30. 6. 2021 ter črpati 3,16 mio EUR za namene ohranjanja pomorske dediščine in turistične implementacije vsebin. EU-fondi za regionalni razvoj so prispevali 2,69 mio ali 85 % vseh sredstev, 15 % (475.318,50 EUR) pa so morali zagotoviti projektni partnerji. Priglasilo se jih je deset, pet iz Italije in pet iz Hrvaške. Z reškim festivalom morja Fiumare so uspešno sklenili projekt, ki je na obeh obalah Jadrana pustil viden pečat.

V hrvaškem delu so v Mali barki 1 in 2 obnovili osem tradicionalnih plovil, med njimi tudi loger Nerezinac, zgradili več interpretacijskih muzejev, z Arco Adriatico so podvojili število obnovljenih bark iz prejšnjih dveh projektov, interpretacijski center v Malinski pa bo tudi dokončan do novega leta, kar predstavlja le nekaj najbolj vidnih uspehov. Nasploh pa je evropska komisija razpisala v zadnji finančni perspektivi za kar 236,8 mio EUR projektov.

In kje smo Slovenci danes? Pomorski muzej Piran, ki ima še zmeraj status lokalnega muzeja, bije svojo bitko, ko mora zapreti Muzej solinarstva zaradi dotrajanega mostu, ki je v državni lasti, v italijanskem Tržiču obnavlja kuter Galeb, pripravlja stalna izobraževanja ter delavnice in zalaga knjige s pomorsko vsebino. Zdi se kot zvezda Severnica, ki močno sveti in usmerja, okoli nje pa je črna luknja. Ker ni več smelega čezmejnega projekta, so po spisku odpadali dogodki, PCT-ukrepi pa so bili dobrodošli izgovor, da so odpadle tudi regate tradicionalnih bark, druženja, posveti in še marsikaj.

Spet je mrtvilo vladar naše pomorske tradicije, ljudje pa ponovno ostajamo obrnjeni stran od morja. Verjamem, da zaradi ostre burje, ki napoveduje zimski čas. Ta nam bo morda prinesel Malo barko 3, takrat verjamem, bo naša pripadnost slovenski pomorski tradiciji, ki je sicer precej multikulturna, spet čudežno oživela.

 

Mitja Zupančič

Odgovorni urednik

Podobne teme:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close