Ekspedicija 2020

26. februar, 202025. februar, 2020 emorje.com 0 Komentarjev

Kazalo

Potem, ko je bila prva tiskovna konferenca v začetku februarja v Splitu namenjena hrvaškemu tržišču, so organizatorji tega pomorskega podviga z logerjem Nerezinac iz Lošinja preko Jadrana v Sredozemlje do francoskega Sète pripravili uradno predstavitev projekta tudi v Sloveniji. Razstavišče Monfort – nekdanje skladišče soli – sedaj prenovljeni Info center Mala barka 2, je bil najboljša mogoča izbira za predstavitev takšnega projekta.

Sodelovanje v regiji

Naj pojasnimo. Obnovljeni Info center Monfort je rezultat čezmejnega sodelovanja SLO–CRO Mala barka 2, enako kot je tudi obnovljeni lošinjski loger Nerezinac rezultat istega projekta. Gostoljubje hrvaškim kolegom je izkazal Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, kar je omembe vredna poteza, ki kaže, da regija, ki ji pripadamo, medsebojno sodeluje, izmenjuje izkušnje in se dopolnjuje. Zato ni presenečenje, da sta prav ob robu te predstavitve ravnateljica Lošinjskega muzeja in Muzeja Apoksiomena, ga. Zrinka Ettinger Starčić, in Franco Juri, ravnatelj Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran v sklopu tega dogodka napovedala tesno sodelovanje med strokovnimi inštitucijami na področju pomorske dediščine obeh držav, saj se tematike močno prepletajo.

Press konferenca za slovensko tržišče je bila v Razstavišču Monfort – info center Mala barka 2.

Kaj je Ekspedicija 2020?

V resnici gre za pravo pomorsko ekspedicijo, ko se bo 140 let star in obnovljen lošinjski loger Nerezinac (ex Dražica) odpravil na dva meseca dolgo plovbo od pristanišča v Malem Lošinju do francoskega Sète na južni obali Francije. Pri tem bo štiričlanska posadka, ki jo sestavljajo trije Hrvati (Gilberto Fazlić – capt., Steno Vidulić, Nenad Šćerbe) in Slovenec Mitja Zupančič, odplula na 3100 morskih milj dolgo pot do Francije in nazaj, kar je primerljivo z razdaljo med Lizbono in Barbadosom na drugi strani Atlantika. Posadka načrtuje okoli 560 ur navigacije, predvidene rute pa so tri, odvisno predvsem od vremena in drugih razmer na morju.

Štiričlansko posadko sestavljajo trije Hrvati (Gilberto Fazlić – capt., Steno Vidulić, Mladen Šćerbe in Slovenec Mitja Zupančič.

Zima v Sredozemlju

Velja poudariti, da Nerezinac odhaja na pot zelo zgodaj, ko so v tem delu sveta še vedno zimske razmere. Temu izzivu primerno se pripravlja tudi posadka, ki je v začetku februarja, prav v času prehoda ciklona in anticiklona, testirala loger na plovbi med Reko in Visom, do Splita in nazaj do Lošinja. Ugotovila je, da je barka stabilna, potrebno pa je bilo razbremeniti premec, na novo premisliti režim delovanja drenažnih črpalk, predvsem pa zagotoviti potrebno opremo za osebno varnost posadke.

Zima na Jadranu in v Sredozemlju kaže svojo kruto naravo. Najprej se umiri, zato, da hip zatem že spet nori.

Razmere na Mediteranu

Pot okoli škornja je jasna. Kurz okoli južne Sicilije, ali skozi prehod Messina med Italijo in Sicilijo ter nadaljevanje do prehoda Bonifacij med Sardinijo in Korziko, ali pa ob obali proti Neaplju in Rimu, pa je odvisna od vremenskih in vetrovnih razmer. Najlepši kurz okoli obale južne Sicilije je verjetno rizičen zaradi aktualnih migracijskih poti, problem je tudi stalna prisotnost čipiranih plavajočih paketov prepovedanega belega praška.

Pristanišča na poti

Posadka z Nerezinca bo morala pluti zelo previdno, saj barka v osnovi ni bila namenjena za raziskovanja in pomorske ekspedicije. Bila je delovni čoln, ki je v svojem skladiščnem prostoru prevažal les, pesek in apno ter druge razsute gradbene materiale. Zato ne čudi, da ima nižje boke, ki so mu nekoč omogočali enostavnejše natovarjanje materiala, varnost človeka je pri tem ostajala zadaj. Barka je tako tudi po temeljiti prenovi ohranila avtentično formo, dobila nov premec in dva jambora, motor, skladiščni prostor pa je spremenjen v interpretacijski muzej. Ta na svojih postajah interaktivno ponuja obiskovalcu zvočno in slikovno predlogo o življenju na brki, načinu prehrane, ribištvu in ladjedelništvu na Absirditih. Loger Nerezinac ima predvidenih tudi do 10 postankov v italijanskih in francoskih pristaniščih, zaradi vremena, potreb po gorivu in sveži hrani.

Pomorska dediščina

Nerezinac je bil leta 2010 vpisan na seznam hrvaške kulturne dediščine. Nato pa je vse do leta 2016 sameval na mrtvem vezu pred škverom v Nerezinah. Po srečnem naključju je bil pripoznan kot odličen primerek pomorske dediščine in vključen v čezmejni projekt Mala barka 2. Gonilna sila projekta, njegov avtor in skrbnik je Ferdinando Zorović Ferdi, ki pove, da je šlo z obnovo zmeraj na tesno in v zadnjem hipu. Sredstva so prihajala počasi, a na koncu je le uspelo. Celotno vrednost obnove ocenjuje na blizu pol milijona evrov. Brez razumevanja številnih ljudi iz družbenega življenja in stroke, pri čemer s prstom pokaže na profesorja reške pomorske fakultete dr. Roberta Mohovića in njegove ekspertne skupine, ne bi šlo.

Ferdinando Zorović (na sredini), levo Pepe Kalafot iz Komiže in desno Dalibor Cvitković – direktor TZ mesta Mali Lošinj v Sete leta 2018.

Festivali morja

Na stari celini je kar nekaj čislanih festivalov morja. Med največjimi in najbolj pomembnimi sta prav dva francoska: tisti v Brestu v regiji Bretanji in Sète v pokrajini Langeudoc. Vsi po vrsti ohranjajo pomorsko dediščino, obiskovalcem na ogled postavijo številna zgodovinska plovila, hkrati pa stavijo na prikaz rokodelskih obrti, izvrstno kulinariko in avtohtono glasbo kot univerzalnega jezika sveta, s tem pa tudi morja in oceanov. Prav tak je torej festival morja in mornarjev v Sète, ki ga je preko velike noči v predlanskem festivalskem tednu obiskalo okoli 435.000 ljudi. Letos jih organizatorji pričakujejo blizu 500.000, kar kaže na izredno pripadnost in obrnjenost Francozov k morju. V Sète pričakujejo tudi 130 zgodovinskih plovil. Nerezinac, z dolžino 25 m čez vse, bo celo med manjšimi!

Na tokratnem festivalu se bo po napovedih organizatorjev predstavilo okoli 130 zgodovinskih plovil. Pet jih prihaja iz Hrvaške.

Častni gostje

Festival Sète je binarni festival, na katerega bo posadka Nerezinca prišla potem, ko se bo udeležila še festivala morja in mornarjev v pristanišču Marseillane, kjer bo Hrvaška tudi poseben častni gost. V Sète pa bodo po kopnem, s kontejnerjem, prišla še štiri plovila: komiška »gondula in sandula« z viške Komiže in dve gajeti, prva s Hvara in druga z otoka Prvić. Prav hvarska bo še posebej simbolna, saj bo osvežila zgodovinske povezave med tem francoskim pristaniščem in hvarsko Jelso, od koder je ladjar Niko Duboković v letih 1876–1889 izvažal hvarsko vino. Na bark »Giovanni D« je natovoril kar 785 sodov vina.

Kaj jih žene na morje?

V dneh nestanovitnega zimskega vremena se človek upravičeno vpraša, kaj žene ljudi v morske avanture, ko se vnaprej ve, da jih čakajo surove vremenske razmere. Odgovor je enostaven, izbrani so, odzvali so se vabilu in želijo izsanjati svoje sanje, hkrati pa postaviti pomorsko slavo Lošinja in vse vzhodne jadranske obale na mesto, ki ji pripada.