Otok Pag

Foto: arhiv emorje.com

Otok Pag, na katerem so leta 1443 zgradili mesto Pag, pri katerega izgradnji je sodeloval tudi Jurij Dalmatinec, živi po svojih zakonitostih in načelih. Med gosti je tako priljubljen, da se odpuščajo njemu lastne manire, po katerih živi. Kako bi sicer lahko razumeli, da mesec junij v mestu Pag pomeni šele pripravo na sezono, ki pri njih traja le slaba dva meseca, pa še pohvalijo se s tem. Edino Muzej čipk, ki ga vodi Nedjelka Oros s prijateljicami, radostno sprejema turiste, ki po večini prihajajo najavljeni s cruiserjev, ki pristanejo v Zadru. Sicer pa mesto ne ve, kaj bi samo s seboj, še benediktinke niso odprle svojega muzeja. Pred prihodom v mesto Pag razočarajo tudi zapuščena solna polja paških solin, a tu gre za druge stvari, za poslovni pohlep skozi zibelko političnih interesov. Dobro, da nasproti solin stojijo Vina otoka Paga, za njimi pa Denis, ki skrbi za promocijo otoških vinskih sort, med katerimi prednjači avtohtoni gegič. Presenetljivo je tudi, da nacionalna turistična skupnost reklamira le nekaj plaž, četudi jih je kar 21 »posejanih« samo znotraj paškega zaliva.

 Mesto Pag, pred njim paška solna polja

Medtem pa Šimuni, na južni strani otoka, že vsaj mesec dni privabljajo turiste v »Camping village« Šimuni. Urejen kemp ponuja bogat animacijski program, poskrbljeno je za varnost, čistočo in urejenost, tudi na plaži. Sosednja ACI Marina Šimuni je tudi polno zasedena, morda bi se našlo še kakšno mesto za barko od 12–15 metrov, sicer pa so najštevilčnejši gostje Avstrijci, Nemci in Slovenci.

Osrednji del otoka pripada kolanski občini in je bil vedno ovčerejsko usmerjen, enako je tudi danes. Paška sirarna v mestu Pag je bila ustanovljena 1946. leta, danes pa ta delniška družba ne zmore organizirati pokušine sirov in ogledov sirarne, na drugi strani otoka pa se Kolan razvija prav zaradi paškega sira. Sirarna Pernjak na vhodu v vas, v centru Kolana pa Gligora, sirarna, ki ponuja največ vrst paških sirov in jih uspešno združuje v zgodbo najboljših hrvaških produktov, kamor sodijo še: paška travarica, lunska oljčna olja stoletnih oljk, solni cvet iz Nina, Plenkovičevo vino z južnih bregov otoka Hvara, volneni izdelki s Cresa, in še bi lahko naštevali. Tudi pri njih je parkirišče polno, česar ne prodajo v lastni prodajalni, izvozijo na svetovni trg.

 Muzej paške čipke je odlično obiskan.

Novalja pa je poglavje zase. Živi in razvija se zaradi razvpite plaže Zrće, kjer sta »žur« pod vplivom alkohola in glasne tehno glasbe zaščitni znak za turizem tega mesta in magnet za mlade s celega sveta. Za nekatere raj, za druge pekel. Menda morajo biti tudi takšne destinacije, odločitev je na ljudeh in posamezniku, ki ostaja zadaj. V ospredju je sezona, ki bo dolga polne štiri mesece in bo v občinsko blagajno prinesla blagostanje za naslednjih osem spokojnih mesecev. Še dobro, da smo že ta hip pozabili, kar smo mislili pozabiti.

 Zrće, razvpita plaža, ki deli mnenja in ljudi, mlade pa zabava.

Podobne teme:

• Nin – soline in Muzej ninskih starin
• Biševo – otok novih priložnosti
• Toni Vodišek prvi dan finalnih plovov tretji
• Otok Molat – Svoboda je vrednota
• Sali, zadnja postaja pred Kornati