Školjčne sipine Svete Katarine

Pokopališče školjk, bolj pravilno školjčne sipine, se nahajajo na koncu nekdanjega Zaliva Polje med Ankaranom in Koprom, oziroma Luko Koper. Gre za umetno tvorbo. Luka Koper je po letu 1990 s poglabljanjem morskega dna ob drugem luškem pomolu povzročila nastanek danes znamenitih sipin. Mulj so prečrpavali na bližnjo lokacijo, kjer se reka Rižana izliva v morje, s katere je kasneje dež spral blato, ostale pa so sipine lupin številnih vrst morskih polžkov. Tako je spontano nastal kratek in edinstven pas obale, saj so školjčne sipine v Evropi zelo redke.

Školjčne sipine bi sicer bolj pravilno lahko imenovali polžkove sipine, saj na njih opazimo predvsem veliko količino polžkov svedrovcev, slonovih zobkov in volekov, pa tudi kakšno pelikanovo stopalce je še ostalo. Naravovarstveniki so na lokaciji sipine našteli kar 234 različnih morskih polžev in školjk, v zaledju nekdanjega zaliva pa tudi 30 vrst različnih ptic.

Posebnost školjčnih sipin je izliv reke Rižane v morje, saj je to edina reka, ki izvira v Sloveniji in se izliva v povsem slovensko morje (Dragonja je pri svojem izlivu mejna reka). Obstoj školjčnih sipin je odvisen predvsem od človeka, ki še zmeraj pobira morske polžke s sipine in morebitne gradnje tretjega pomola v Luki Koper.

Podobne teme:

• Darwinov lok se je zrušil v morje
• Stonske ostrige
• Slovenska ladja v slovenski luki … pred 60. leti
• Rast prihodkov in pretovora Skupine Luka Koper
• Morska oaza Piran