Slovenska ladja v slovenski luki … pred 60. leti

V muzejski galeriji Lepa Vida (Kidričeva ulica 23 a, Koper – Capodistria) so 13. decembra 2018 uradno odprli razstavo Slovenska ladja v slovenski luki, s katero so se v koprskem pokrajinskem muzeju poklonili spominu na privez prve ladje v koprsko pristanišče pred 60 leti. Takrat je 7. decembra 1958 v koprsko luko priplula čezoceanka Gorica domačega ladjarja Splošna plovba. Razstavo, ki bo na ogled do 13. januarja 2019,  je sponzorirala Luke Koper. V muzejski galeriji je razstavljen tudi model čezoceanke Gorica, ki je po zanimivem naključju bila dolga prav toliko, kot je tedaj meril prvi privez – 135 metrov.

Pisalo se je leto 1958, ko je 7. decembra v novi koprski luki pristala prva slovenska čezoceanka Gorica. Ni bila kdove kako sodobna, vendar je imela na dimniku upodobljena Triglav in morje – simbola slovenskega naroda in tudi pomorstva.

Besedilo: Tatjana Jazbec, fotografija: arhiv Luka Koper, Marjan Ciglič, Miloš Švabić

Zamisel o izgradnji mednarodnega tovornega pristanišča na slovenski obali se je porodila po koncu druge svetovne vojne in priključitvi Primorske matični domovini, dozorela pa z določitvijo meje med Italijo in Jugoslavijo leta 1954. Zaradi najboljših topografskih, maritimnih in prostorskih pogojev je bil izbran Koper, kjer so morali zaradi zastarelih starih pomolov rešitev iskati v izgradnji popolnoma nove luke. Kam locirati novo pristanišče in s kakšno kapaciteto, je bilo vprašanje, s katerim so se ukvarjali mnogi inženirji. Za lokacijo pristanišča so se potegovali Debeli rtič, Ankaranska in Semedelska bonifika, Škocjanski zaliv ter severni del mesta do izliva reke Rižane. Najbolj drzna verzija je bila zarisana na Debelem Rtiču, ki je bila kot prva tudi umaknjena.

Med variantami je bil izbran idejni projekt, ki je predvideval rekonstrukcijo severnega mestnega obrežja, zaporo Škocjanskega zaliva in izgradnjo do izliva reke Rižane. Odločujoče v prid izbrani lokaciji so bile neizkoriščene površine, ki so omogočale fazno izgradnjo pristanišča ter stari objekti na lokaciji, ki bi se lahko uporabili za skladiščenje tovora in s tem takojšnjo dejavnost v pristanišču. Pomemben je bil tudi odprt dostop v dolino Rižane, kjer je bila možna navezava na železniško progo Divača – Pula.

Investicijski program za ureditev severne obale je Vodna skupnost pripravila oktobra 1956. Predvideval je izgradnjo 400 metrov operativne obale z globino morja 10 metrov. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so kasneje program razdelili v tri etape. Z izgradnjo prvih 135 m obale so pričeli leta 1957, zaključili pa le nekaj dni pred uradno otvoritvijo, 7. decembra 1958. Na slovesnosti je ob novo obalo pristala ladja Gorica. Radio Koper je na ta dan v neposrednem prenosu poročal: » … ves zaliv se prav dejansko koplje v soncu. Tu je danes prava druga pomlad … zbralo se je več tisoč ljudi, ki so prihiteli iz vseh koncev, tudi iz Slovenije, predvsem pa iz bližnjih krajev slovenske Istre, da bi s svojo prisotnostjo počastili ta veliki dan, ko smo prvič v naši zgodovini dobili lastno pristanišče.«

Zlatan Čok, najstarejši pomorski agent v Kopru in izjemen strokovnjak s področja pomorskih prevozov se v svoji najnovejši knjigi Izzivi »tajnega« agenta dogodka takole spominja: »Otvoritve se je udeležila večina Koprčanov, med njimi seveda tudi jaz. Bili smo ponosni na novo pridobitev, saj smo se zavedali, kako pomembno je novo okno v svet. Ladja Gorica je ob pristanku zaradi majhne okvare stroja s premcem zadela v obalo, kar je množica razumela kot krstitev obale in zaploskala, jaz pa sem vedel, da je moralo biti nekaj narobe s strojem. Na srečo udarec ni bil močan in ni ogrožal varnosti ladje.«

Povabljeni k ogledu krajšega video zapisa: https://www.youtube.com/watch?v=OMl9Th4tPXM

 

V luškem arhivu smo našli stare dokumente, ki jih tudi prvič objavljamo: ena od možnih lokacij pristanišča – med Koprom in Semedelo (arhiv Luke Koper)

 

Izbrana lokacija pristanišča vrisana na panorami (arhiv Luke Koper)

 

Slovesni dogodek – operativno »rojstvo« pristanišča, je v živo spremljala nepregledna množica. (foto Miloš Švabić, vir Muzej novejše zgodovine Slovenije)

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close