Slovenija v gosteh
Prvič v novejši zgodovini se je zgodilo, da je R Slovenija v tujini predstavila svojo pomorsko dediščino. Pod imenom Love Istria so se v hvarskem Starem gradu predstavili: Pomorski muzej Piran, Fakulteta za pomorstvo in promet, Društvo ljubiteljev starih bark Piran, Društvo starih bark Izola, Voga Veneta Piran – Pirano in vsa štiri obalna turistična združenja.
Navkljub prvotnim pomislekom, ali sploh zmorejo, so združili moči in pod taktirko Mitje Zupančiča, sicer odgovornega urednika časopisa eMORJE, ki je bil tudi eden od medijskih pokroviteljev festivala, odšli na Hvar. Z njimi pa tudi štiri tradicionalna plovila: topo Adria in Folega, batana Društva starih bark Izola in levt Stari maček – edini po morju.
Za morsko pot si je barkajol Janez Šabec vzel dovolj časa, da se je lahko umaknil visokemu jugu in viharni burji. Po dvanajstih dneh je vplul v globok starograjski zaliv in očaral s svojo pojavo. Z letnico gradnje 1906 je bil na koncu festivala imenovan tudi za najstarejšo barko, če izvzamemo levt Slobodna Dalmacija organizatorja festivala Cronaves.
Osrednjo rivo je tako zavzemal velik šotor v jadralni vasi po imenu »Love Istira – Slovenian Maritime heritage«. Domačinom, turistom in barkajolom so bile predstavljene številne vsebine o piranskih ladjedelnicah in ladjedelstvu, gradnji topa, solinarstvu, posebej se je predstavila tudi ženska veslaška skupina VVP – Voga Veneta Piran – Pirano, ki ohranja in oživlja veščine t. i. beneškega načina veslanja – stoje. Slovenska dekleta so bila prava atrakcija starograjskega festivala, največkrat intervjuvana, njihova pojava ni izostala v nobenem poročevalskem kadru niti slovenske niti hrvaške nacionalne televizije.
Pregovorno stiskaški in manj družabni Slovenci so se na festivalu pokazali v najboljši mogoči luči. Delovali so kot ekipa, s pozitivno energijo in pristopom, ki ga je bilo čutiti na vsakem vogalu tega starodavnega mesta pod UNESCO-vo zaščito. Izboljšala ga je še istrska etno-glasbena skupina Vruja, ki je ob mesnih dobrotah sežanskega Krasa in odlične istrske malvazije iz Sv. Petra privabila številne obiskovalce prav na slovenski razstavni prostor.
Slovenski festivalski nastop je bil po mnenju mnogih, pa tudi organizatorja, narejen z odliko. Kaj gre k temu še dodati? Še kdaj, in spet kje bo treba ponoviti, morda tudi doma, da bomo Slovenci znali pravilno vrednotiti svojo pomorsko zgodovino.
