Šolska ladja Jadran
Jadran je eden najbolj zanimivih in politično občutljivih kosov pomorske dediščine nekdanje Jugoslavije, danes pa je v središču spora med Hrvaško in Črno goro. Gre za trijamborni šolski jadrnik tipa barkantin, zgrajen v Hamburgu v ladjedelnici H. C. Stülcken Sohn. Splavljen je bil leta 1931, dokončan pa leta 1933. Projektiral ga je reški inženir Josip Škarica. Bistveno je, da je bil od začetka namenjen Kraljevi jugoslovanski mornarici, ne pa današnji Hrvaški kot samostojni državi. Zato je vprašanje lastništva precej bolj zapleteno, kot bi ga lahko opisali s »hrvaško ladjo, ki jo je Črna gora ukradla«.
Ladjo je v veliki meri spodbudila in financirala organizacija Jadranska straža, ustanovljena v Splitu. Jadran je bil leta 1933 slovesno predan mornarici in je imel matično pristanišče v Splitu. Med letoma 1933 in 1990 je bil povezan s pomorskimi šolami na hrvaški obali – Dubrovnikom, Šibenikom, Puljem, Divuljami in Splitom. Pred drugo svetovno vojno je Jadran opravil tudi zelo dolga šolska potovanja; med drugim je leta 1938 plul na relaciji Dubrovnik–New York–Boston–Dubrovnik. Leta 1941 so ga zajeli Italijani in ga uporabljali kot šolsko ladjo pod imenom Marco Polo. Po kapitulaciji Italije je bil precej uničen in zanemarjen. Po vojni je bil vrnjen novi jugoslovanski državi, obnovljen in ponovno vključen v mornarico. Nato je desetletja služil Jugoslaviji kot šolska ladja.
Ko je razpadala Jugoslavija, je bil Jadran na remontu v Tivatu. Hrvaška ga je želela dobiti nazaj v Split, vendar je ostal v Črni gori. Hrvaška trdi, da je bila ladja del premoženja, ki je pripadalo Hrvaški, in da je bila med vojno odpeljana oziroma zadržana v Črni gori. Hrvaški sabor izrecno navaja, da je od jeseni 1991 ladja prisilno ostala v Črni gori.
Črnogorska stran pa ima drugačen pogled: Jadran je bil ladja Jugoslovanske vojne mornarice, zato po njihovem mnenju ni mogoče preprosto reči, da je bila leta 1991 hrvaška državna lastnina. Črna gora ga danes obravnava kot del svoje kulturne, zgodovinske in vojaške dediščine. Zanimivo je, da se je zadeva v letu 2026 dejansko premaknila. Črnogorska vlada je ustanovila posebno Komisijo za ureditev odnosov s Hrvaško glede statusa šolske ladje Jadran. Njena naloga je pripraviti strokovna mnenja, analizirati dokumentacijo in voditi dialog s hrvaško stranjo. Črna gora ga v uradnem dokumentu označuje kot kulturnozgodovinski in vojaški simbol države Črne gore. Tudi Hrvaška je že prej ustanovila svojo komisijo za povratek Jadrana in druge vojaške imovine iz Črne gore. Septembra 2025 je hrvaška vlada povedala, da sta se državi približali reševanju odprtih vprašanj, med katerimi je izrecno navedena tudi vrnitev Jadrana. Junija 2026 pa je hrvaška vlada Jadran ponovno navedla med vprašanji, ki jih mora Črna gora rešiti v okviru približevanja EU.
