NP Kornati
Legenda pravi, da so Kornati nastali takrat, ko so Stvarniku sveta iz žepa padli beli kamenčki. Raj na zemlji, ki je po burji oceanske razdalje oddaljen od celine, četudi južni konec največjega med njimi – Kornata – le dobrih sedem navtičnih milj loči od celine, do otoka Murterja. Kornati poosebljajo dobro in zlo, nebesa na zemlji, pa tudi pekel. Ko je nekoč nek vpliven Murterčan grešil v Kornatih, je pri spovedi za grehe dobil obilno pokoro. Milo je prosil in se kesal, samo da ga ne bi nikoli več poslali nazaj v Kornate.
Besedilo: Mitja Zupančič, fotografija: arhiv eMORJE.com
Izvor imena iz lat. besede Corona
Kornatom se enostavno ni mogoče upreti. Že tolikokrat prepluto pot smo spet ponovili, in to v času, ki ga je zaznamovala korona. Spomnili smo se, da je to otočje, ki je najbolj zgoščeno in številčno na vzhodni jadranski obali, dobilo ime iz latinske besede Corona, kar pomen krona. Kornatske krone pa so tisti fenomen previsnih otoških sten, obrnjenih proti odprtemu morju, ki ob zahodnem soncu zažarijo kot krone, in dajo vtis arhipelagu kot »incoronati« oziroma okronjeni Kornati. Ime je torej primerno času, le v popolnoma drugačnem pomenu, ki le v črkah spominja na nevidni virus, ki je tako zarezal v naša življenja, pa tudi na življenje med Kornati.
Kornatski grebeni
Kornati se raztezajo na vzhodnem, osrednjem in zahodnem grebenu, dojemamo jih lahko tudi kot severno in južno otoško skupino, katero pa trdno povezuje največji otok arhipelaga – Kornat. V nacionalni park smo vpluli na severu skozi Proverso Malo, se za trenutek ustavili pri Zoranu Ramovu, le zato, da smo srečali prijatelja, kupili oljčno olje in se povzpeli na vrh Katine (116 m nad morjem) ter uživali v pogledu po kornatskem otočju proti jugu in na zahod nad park narave Telašćica, ki se je kopal v čudovitem sončnem zahodu.
Na vrh Katine
Na vrh Katine vodi ozka oslovska steza do oljčnika, naprej pa je treba ubrati brezpotje po skalah in ostrih škrapljah, navkreber, naravnost na vrh. Brez pohodnih čevljev ne bi šlo. Zato moramo na tem mestu negirati zapis čislanega nemškega jadralca Bobyja Schenka v knjigi Moja prva jadranja, da na jadrnico ne sodijo pohodni čevlji. Prav nasprotno, v Kornatih lahko celo hodite po planinski transverzali, povzpeti se na najvišje vrhove v zgodnjem jutru ali predno sonce utone v morje ter uživati v pogledih na ta zemeljski raj, pa je privilegij, ki je sicer vsem nam ponujen, le redki pa ga opazijo in uspejo doživeti. Objektivna okoliščina za lažje razumevanje Kornatov je, da v Kornate ne pluje nobena redna linija, zato smo prepuščeni lastnemu ali najetemu plovilu ali pa iznajdljivosti, da nas kakšen domačin prepelje v park.
Tureta – bizantinska utrdba
Drugo zgodnje jutro pa smo že pustili za seboj ribiško stražo in usmerili kurz proti bizantinski utrdbi – Tureta na Kornatu, izreden primerek gradbeništva pozne antike, verjetno iz 6. stoletja. Za utrdbo se predpostavlja, da je služila vojnemu namenu za zavarovanje in kontrolo plovbe na tem nemirnem in v tistem času navigacijsko zelo zahtevnem Jadranskem morju. Tureta je edina utrdba tistega časa, ki je še ohranjena na tem področju.
Gospa s Tarca
V njeni neposredni bližini, ob vznožju vzpetine, je cerkvica Gospe s Tarca. Druga kornatska znamenitost, ki s temelji svoje apside tudi sega v bizantinski čas. Zanimivo je, da se je Kornat skozi ves srednji vek imenoval z imenoma Insulae Sanctae Mariae in Stomorin otok – prav po tej cerkvici svete Marije. Cerkev Gospe s Tarca je skromna enoladijska sakralna mojstrovina, zgrajena na mestu starokrščanske bazilike, torej na ostankih stare cerkve. Predpostavlja se, da je bila prvotna cerkev zgrajena na prehodu iz 12. v 13. stoletje in dograjena v 15./16. stol., ko je zadrsko plemstvo leta 1524 začelo loviti ribe z lučjo (z ognjem) ter podeseterilo ulov, glavni ribiči pa so bili takrat Salijci. Cerkev jim je pomenila priprošnjo k Bogu za dober ulov. Iz tistih časov še dandanes poteka romanje Salijcev z Dugega otoka do cerkvice sv. Marije – Gospe s Tarca.
Salijci ribiči, Murterčani poljedelci
Vmes pa se je zgodilo marsikaj. Ker so Salijci le še lovili ribe, so zanemarili kornatska polja, na katerih so dolgih 300 let kmetovali Murterčani, ki so prav takrat bežali s svojega otoka pred Turki. Prvi zapisi o prihodu teh težakov na kornatska polja segajo v leto 1627. Takrat je potekala prava kolonizacija Kornatov. Po nekaterih podatkih je bilo v Kornatih kar 5000 glav ovac. Zaradi specifičnih razmer se je razvila tudi avtohtona pasma ovac – pramenka, ker nobena druga ni uspela preživeti v tamkajšnjih surovih razmerah. Čistila so se polja in gradili suhozidi, ki so rodovitno zemljo varovali na polju, hkrati pa so se začele razmejevati posesti na velikih otokih. Majhni otočki nimajo suhozidov, saj je morje tisto, ki razmejuje posest.
Gradnja suhozidov
Sicer pa je rokodelsko znanje gradnje suhozidov, ki se gradi enojno ali dvojno (v »njul« ali v »duplo«), odvisno od denarja, ki ga premore lastnik, sedaj vpisano tudi na seznamu nematerialne Unescove kulturne dediščine. No, ne glede na debelino zidu pa je veljalo in še zmeraj velja, da mora zid biti dovolj trden, da zdrži najmočnejše sunke burje, in da ga nobena ovca ne more preskočiti.
Odkup otokov in nastanek zasebnih posesti
Po dolgih letih dela v polju, ko so Murterčani ribarili le za lastne potrebe, pa so koncem 19. stoletja otočje odkupili. Sedaj so prav Murterčani in Betinjani večinski lastniki prekomorskih posesti v Kornatih in na sosednjem Žutu. Kopenski del otoškega arhipelaga je postal zasebna last.
Sploh si ne moremo misliti, da je bilo še v prvi polovici 19. stoletja obdelanih le 1,05 % kornatskega otočja, in to v glavnem s trto in manj z oljkami. V začetku 20. stol. se je ta odstotek sicer povzpel na 2,52 %, zadnja petina zemljišča pa je bila očiščena do leta 1926. Takrat so ribiške družine za dolge mesece odhajale v Kornate, ženska pa si je pridobila status, enakovreden moškemu, kar kaže na to, kako pomemben je bil vsak družinski član, in še posebej lik matere v Kornatih, za preživetje v tistem času. Razcvetu je sledila agrarna recesija in stagnacija tradicionalnega gospodarstva.
Druge kornatske znamenitosti
Pa se vrnimo k raziskovanju kornatskih znamenitosti, ko plujemo naprej proti jugu. Magazinova »škrilja« – kamniti plaz, ki ga je najbolj verjetno povzročil potres, je na daleč vidna bela kamnita rana, ki jo najlažje dosežemo, če se na pot odpravimo iz Kravljačice, Strižnje ali Vrulj na Kornatu. Seveda ne moremo mimo vrhov in odličnih razglednih točk na Metlini (237 m nad morjem), ob vzponu na Otočevac, Opat, Vrujsko, Litnji vrh, tudi na ravni Žakan …
Vizitka NP Kornati
Število otokov: 89
Skupna površina: 216,78 km
Površina kopenskega dela: 49,67 km²
Površina morskega dela: 167,11 km²
Povprečna površina otoka: 0,55 m²
Povprečna površina otokov brez Kornata: 0,19 km²
Dolžina obale: 238 km
Najvišja točka nad morjem: 237 m
Največja globina morja: 125 m
Število naseljenih zalivov: 24
Število lastnikov nepremičnin: 620
Število prebivalcev: 25
Kornatske krone
Pogled seže proti Mani, kjer so ostanki filmskih kulis, ko so leta 1959 snemali film Krivolovci, doma v takratni državi pa so filmu nadeli nežnejši naslov – Pobesnelo morje. Očarajo seveda krone, kamnite stene, v katere bučijo valovi odprtega morja. Najdaljša krona, vidna nad gladino morja, je dolga 1350 metrov in seveda pripada Mani. Najvišja, ki meri kar 82 m nad morje, pripada Klobučarju. Zagotovo ne smemo spregledati niti tiste pod morjem – najgloblja krona se nahaja na Piškeri in sega več kot 90 m pod morsko gladino.
Ribiški zaselek na Piškeri
Piškera, nekoč imenovana Jadrija, je otok, kamor so v začetku 16. stoletja prihajali prvi ribiči, kasneje tudi z družinami, in ustanovili drugo najstarejšo ribiško skupnost na Jadranu. Tam, kjer je bila ustanovljena prva ribiška vas v Kornatih, sta danes še vidna benečanski kaštel in cerkvica v Piškeri, zgrajena v 16. stoletju na otočku Vela Panitula. Nekoč je bilo tam zgrajenih kar 36 hišk in skladišč, ki so pomenile zavetje ribiškim družinam, pa tudi prostor za shranjevanje mrež in soljenje rib v barile. V sklopu naselja je bila zgrajena tudi enoladijska gotska cerkvica in posvečena leta 1560. S propadom beneške države pa je propadlo tudi naselje v Piškeri.
Kornatski zaselki in porti
Prav posebni pa so porti in zaselki v Kornatih. Tokrat smo vpluli v dva. Kravljačica je tiho skrita pred največjim otoškim zaselkom Vruljami. Turkizno morje in napis, da prihajamo v naselje ribiških hišk, nas je opozorilo, da smemo, navkljub pred zaselkom zasidrani 86 m dolgi super jahti, pričakovati priljuden kraj, kjer se bomo lahko vrnili k prvobitnim časom ribiškega življenja v Kornatih. Nekaj hišk, ki so po večini preurejene v apartmaje, sicer nekoliko pokvari naša pričakovanja, ki pa so bila popolnoma potešena v »konobi pri Andriji«. Stari ribič vsak dan ribari s svojo kočo, da bi gostom lahko ponudil avtohtone kornatske recepture. Privezali smo se prav na njegovo ribiško barko, skočili v kristalno čisto morje, nato pa obiskali še starosto slovenskega turističnega novinarstva, ki z ženo vsako leto, že zadnjih petnajst let, počitnikuje v isti ribiški hiški v Kravljačici, prav pod visokim vrhom Metline.
V gosteh uprave NP Kornati
Ker smo bili v gosteh uprave parka, smo seveda odpluli še do bližnjih Vrulj in zaradi prehoda fronte ostali še dva dni na parkovni boji, ter dodobra prehodili Vrulje , se vzpeli na vrh, vzpon pa sklenili s pogledom na Mano in v smeri Opata proti južni kornatski skupini. Izostala ni niti debata z Jadranom Jeratom, bratom pokojnega Željka, ki je prav v Vruljah udejanjil idejo o vzpostavitvi kornatske učne poti in začetka renesanse latinskega jadra. Jerat, Šikić, Lovrić in Turčinov pa so tisti temeljni priimki, ki danes poosebljajo ta zaselek pa tudi lastništvo murterskih prekomorskih posesti.
Polje Trtuša
Skok v polje Trtuše, največje in najbolj rodovitno kornatsko polje, obisk oljčnih nasadov, nakup žajbljevega medu in kornatskega ekstra deviškega olja, pa odličen razlog, da smo lahko dvignili jadra in se mimo Opata in Vele Smokvice podali naprej proti jugu. Na trenutke se nam je v poletnih jasnih nočeh zazdelo, da vsaka zvezda na nebu predstavlja en kornatski otoček, tako daleč, a hkrati tako blizu, da s prostim očesom sme in zmore vsakdo izbrati svojega. Poglejte, pa spet živi nova legenda!
