Otok Plavnik
Besedilo: Mitja Zupančič, fotografija: arhiv eMORJE.com
Prevečkrat je spregledan ta otok v Kvarnerju, na prehodu skozi Srednja vrata, med otokoma Krk in Cres. Nekateri ga niti ne dosežejo, ker je pregloboko skrit na severu Jadrana, v osrčju kvarnerskega vremenskega gnezda, spet drugi, predvsem navdušene navtične duše, ga enostavno obplujejo in pustijo za seboj v hitenju pri plovbi proti južnemu nebu.
Bliže Cresu, a pripada Krku
Sploh pa nečimrnosti s tem dejstvom še ni konec. Kot mnogo otokov na Jadranu tudi ta deli usodo, da pripada drugemu, bolj oddaljenemu – naseljenemu otoku, in ne prvemu sosedu. Po naravni poti bi to moral biti creški otok, a pripada mestu Krk. Krčani in Puntarji so si ga prisvojili skozi zgodovino, kar pa je razumljivo, saj na severni strani Cresa ni večjih naselij.
Največja globina morja v Kvarnerju
Se pa Plavnik v kanalu Krušija, ki deli ozek prehod med creškim rtom Selzine in rtom Veli Pin na plavniški strani, nesramno približa največjemu jadranskemu sosedu, na vsega 0,6 navtične milje. Prav tam je tudi največja globina morja, ki so jo izmerili na Kvarnerju, in meri kar 113 metrov pod morsko gladino.
Nevihte prihajajo iz zahoda
Otoška obalna črta je dolga 18,5 km in predstavlja precej nerazčlenjeno obalo. Severna obala je bolj strma in težje dostopna, južna in zahodna sta položnejši. Na najbolj vzhodni točki otoka, na Tankem rtu, je v morju več čeri, ki jih označuje rdeč kovinski svetilnik, skrajno južno točko pa predstavlja rt Madona. Zahodna obala je bolj razčlenjena, ima celo nekaj lepih zalivov, ki so poleti prepolni z dnevnimi obiskovalci. Zahodna stran je zaščitena pred burjo in jugom, ne pa pred nevihtami, ki praviloma prihajajo iz te strani. Takrat je potrebno zapustiti otok in upoštevati, da ponuja dva zasilna izstopa; proti NW v Kvarner, proti SE pa na Kvarnerić, s prečenjem senjskega dimnika.
Plavnik in njegovi sateliti
Plavnik se v dolžini 6,3 km bohoti v smeri severozahod–jugovzhod. Njegov najvišji vrh meri 194 m in je nad kanalom Krušija. Ob vzhodni obali čepi še njegov satelit Mali Plavnik, na skrajnem jugovzhodu pa sta še dva medsebojno spojena otočka Kormati, kjer prebiva večja kolonija galebov, morje okoli njiju pa je bogato z ribo.
Bližina mesta Krk
Na najbolj zahodni točki otoka Plavnik stoji svetilnik, ki oddaja bele bliske s karakteristiko svetlobe belega bliska (B Bl 6 s 20 m 10 M). Za njim se odpira zaliv Veli Bok, v katerem je plovba omejena, saj je danes tam postavljeno veliko maritimno polje za gojenje rib. Mesto Krk je od tam oddaljeno le 5 km oziroma komaj 2,7 navtične milje.
Zaliva Mažan in Krušija
Najlepša sta zahodna zaliva Mažan in Krušija, ki se oba skleneta s peščeno plažo. V Krušiji pa je mogoče tudi pristati ob manjšem plitvejšem pomolu, primernem le za plovila z ugrezom do enega metra, in večjem, kjer je globina celo do tri metre. Morje v zalivu pa gre do 10 metrov globine, zato se lahko tudi sidramo, a le, če ni preveč bark v njem. Lovci in pastirji pa imajo za sebe postavljeno rumeno privezno bojo, ki jo včasih uporabijo tudi turistične ladje v času visoke sezone. Takrat je na Plavniku res (pre)velika gneča.
LD Plavnik
Najlepši sta pomlad in jesen na tem otoku, pa tudi zimski čas, ki v lepih dneh pričara čudovito naravo in tihožitje Plavnika, na katerem se spet pasejo ovce. Danes je otok brez stalnih prebivalcev. Vračajo pa se pastirji in lovci LD Plavnik, ki tudi upravljajo z otokom, pašniki, lovskim revirjem in počasi obnavljajo nekaj zapuščenih hiš v istoimenskem naselju Plavnik, ki so bile v funkciji pastirskih stanov, in tudi danes predstavljajo središče otoka. Pot do njih vodi prav iz zaliva Krušija, na vrh otoka, od koder se vidi proti Krku, Cresu, Rabu in po vsem Kvarneriću.
Raj za ptice
Že pri hoji navkreber proti pastirskemu zaselku lahko opazimo suhozide, ki še danes ščitijo zemljo na pašnikih in razmejujejo pašno posest. Otok je prekrit z nizkim rastlinjem, vmes pa se bohoti tudi gozd črničevja (lat. Quercus ilex). Na otok Plavnik se prihajajo hranit tudi zaščiteni beloglavi jastrebi – »griffoni« iz sosednjega Cresa. Še najraje vzletajo iz severnega otoškega ostenja. Ornitologi so opazili kar tri pare, ki redno prihajajo na Plavnik. Pa tudi sicer na otoku domuje kar 31 različnih vrst ptic, prav posebna je jerebica kamenjarka.
Otoške lokve
Za vsakega in vsakomur nekaj, bi rekli, ko se sprehodimo po tem otoku, in ugotovimo, da so nanj lovci, skladno z zakonom o naselitvi neavtohtonih vrst po jadranskih otokih, naselili 15 jelenov lopatarjev in večjo količino zajcev, ki se uspešno razmnožujejo in predstavljajo izziv za razkazovanje lovskih veščin. Otoške lokve so tudi pomemben element, v katerih živijo redke živalske vrste, tudi dve vrsti želv.
Vračanje življenja na otok
Plavnik bije svoj boj, boj z naravo, s samim seboj in ljudmi. Nekoč so pastirji imeli vero, zato je bila na otoku tudi majhna cerkvica, njeni ostanki, s prav zglednim oltarjem, so vidni še danes, le da jo nobeni pisni viri posebej ne omenjajo. Ko pa jo bodo obnovili, se bo na Plavnik spet vrnilo življenje. Diši po legendi, mar ne, vsekakor je treba verjeti, in otok bo spet živel po svojih manirah …
