Pes na počitnicah

Besedilo: dr. Ivan Štuhec – redni profesor v pokoju, fotografija: eMORJE.com

Pes je nedvomno najstarejša izmed vseh vrst domačih živali. Izkopanine dokazujejo, da je imel človek udomačenega psa že pred 35.000 leti, domnevajo pa, da je od prve udomačitve preteklo še več časa. Pes je poleg mačke in prašiča tista vrsta, pri kateri se je divji prednik sam približal človeškim bivališčem. Našim prednikom se zaradi tega ni bilo treba truditi z lovljenjem in udomačevanjem, ampak je prišlo do skupnega življenja zaradi koristi obeh vrst. Govorili bi lahko celo o simbiozi. Divji predniki psa so okrog človeških bivališč pobirali ostanke hrane in človeške iztrebke. S tem so delovali kot higieniki, človek pa je spoznal, da delujejo tudi kot varnostna služba, saj so ga opozarjali na bližajočo se nevarnost. Omenjeni razlogi kažejo, da se je udomačitev psa zgodila na lahek način. Dogajala se je v različnih delih sveta, zato se ne smemo čuditi, če bodo kje našli še starejše dokaze o obstoju domačega psa, kot je bilo ugotovljeno do sedaj. Vrsti značilno socialno življenje prednikov psa je idealno, da se je po udomačitvi tako dobro vključil v življenje človeka. Ni treba biti zelo umen, da pri omembi človekovega najboljšega prijatelja takoj pomisliš na psa. Človek je pri vzreji psa ustvaril več kot 400 pasem in predstavniki različnih pasem se med seboj zelo razlikujejo. Odrasel pes pasme chihuahua (čivava) tehta komaj en kilogram, pri odraslem psu pasme mastif pa moramo paziti, da mu telesna masa ne prekorači 100 kg. Razlika v telesni masi predstavnikov posameznih pasem je samo en kazalec velike razlike med pasmami. Velika raznovrstnost med pasmami je posledica različnih potreb človeka. Ta je od svojega najboljšega prijatelja želel različne »usluge« in za vsako od njih si je vzredil primerno pasmo. Človek je pri psu izkoriščal tudi njegova čutila, ki so razen vida in okusa veliko bolj občutljiva kot človeška. Pri tem gre še posebej izpostaviti odličen voh in sluh.

Danes si ne moremo zamisliti avtomobila brez ključavnice. Ni treba razlagati, zakaj služi. Skozi zgodovino je človek izvajal prevoz blaga na različne načine. V Sloveniji so dolga stoletja dobro služili s prevozom blaga furmani, še posebej na relaciji Dunaj–Trst. Od Trsta naprej pa seveda na ladjah. Furmani so seveda naložili blago na voz, ki so ga vlekli konji. Drugod so pri transportu blaga sodelovale kamele, osli in druge živali. Problem pri takem transportu je bil, da ga je bilo treba zavarovati pred tatovi. Tu je zavzel pomembno vlogo pes, vendar ne katerekoli pasme. Pes, ki bi iznenada prav glasno zalajal, bi lahko splašil živali, ki so nosile ali vlekle tovor. Pes za varovanje tovora je moral biti mož dejanj, ne pa mož besed. To pomeni, da ni lajal, ampak ugriznil, če je bilo treba. Za omenjeno delo so se zelo izkazali psi pasme pinč. Obstaja več pasem pinčev, največji med njimi pa je doberman. Kadar ti psi niso varovali tovora, so v hlevu uspešno lovili glodavce. Ime za skupino pasem pinč prihaja iz angleške besede »to pinch«, kar pomeni uščipniti. Tako izgleda tudi kleščast ugriz psa pri lovu na podgane ali miši. Pri branju Defoejevega Robinzona in drugih zgodb o pomorščakih smo izvedeli, da je vsaka ladja imela svojega ladijskega psa in mačko. Ob branju zgornjih stavkov se nihče več ne sprašuje zakaj.

Pri omembi velikega števila pasem psov moramo omeniti tudi poseben odnos psov nekaterih pasem do vode. Pse nekaterih pasem je človek uporabljal za lov v mokriščih. Za prinašanje ustreljene divjadi so bili prav primerni psi pasem koder (veliki, srednji, mali koder) in prinašalci (zlati prinašalec, labradorski prinašalec). Lastniki psov omenjenih pasem vedo, kako radi smuknejo v vodo. Ljubitelji vode so tudi novofundlandci, ki so svojim lastnikom v Novi Fundlandiji pomagali vleči ribiške mreže iz morja.

 

 

V sedanjem času ima vse več ljudi svojega pasjega prijatelja. Pri tistih, ki so tudi navdušeni jadralci, se pojavlja kup vprašanj o tem, če je pes primeren sopotnik na plovilu. Poglejmo si nekatera vprašanja:

  1. Pes na barko, da ali ne? Z vidika značilnosti psa, ki je izredno družabna žival, je odgovor vsekakor »da«. Največji problem za psa je, če so njegovi človeški prijatelji odsotni in mora biti sam doma. Na barki je bivanje v družbi človeka in psa stalno, kar pomeni za psa pomemben pogoj za dobro počutje. Pri tem direkten telesni stik sploh ni pomemben.

 

  1. Pasji življenjski prostor v posebnih okoliščinah in kako ga optimizirati? Življenjski prostor je na barki zares močno zmanjšan. Zato je treba vsak privez izkoristiti tudi za daljši sprehod s kužkom. Mislim, da je predvsem majhna možnost za gibanje največji problem psa na plovilu. Če pa pomislimo na psa, ki je na celini stalno privezan na verigo, lahko ugotovimo, da ima pes na barki celo več možnosti za gibanje.

 

  1. Osnovne pasje potrebe, kako jim zadostiti na plovilu? Osnovne potrebe psa so seveda krma, voda in zagotavljanje ustreznega toplotnega ugodja. Pes ima po svojem predniku volku podedovano sposobnost, da lahko požre bistveno več, kot potrebuje. Zato mu moramo krmo odmerjati umno, saj je debelost vzrok za pojav različnih bolezni. Od starosti psa je odvisno število dnevnih krmljenj. Mladi psi imajo še majhen volumen prebavil, zato jih moramo krmiti večkrat na dan. Do starosti treh mesecev jih krmimo vsaj štirikrat na dan, od štirih do sedmih mesecev trikrat, od osmih do desetih mesecev dvakrat in odrasle pse enkrat na dan. Pri krmljenju s kompletnimi krmnimi mešanicami se pogosto dogaja, da so prebogata z beljakovinami. Nič ni narobe, če takim mešanicam dodamo z beljakovinami revno krmo (kruh, ovseni kosmiči, sadje, zelenjava). Voda je za vsako živo bitje najpomembnejše živilo. Motivacija za pitje je večja, če je temperatura okolja višja. Psu dajemo vodo vedno na istem mestu. Kadar se žival odpravi na mesto, kjer dobiva vodo, mu jo natočimo v posodico za pitje.

 

  1. Ali lahko pes dobi morsko bolezen? Zakaj pa ne? Verjamem, da podobno kot se odzivajo psi na vožnjo v avtomobilu, reagirajo tudi na vožnjo z ladjo. Imeli smo psa, ki je zelo užival med vožnjo v avtomobilu, pa tudi takega, ki ga je med vožnjo mučila slabost. Podobne razlike med osebki bi pričakoval tudi pri psih med plovbo. Sklepam pa, da prihaja tudi v tem primeru do habituacije. To je izraz, ki označuje proces, v katerem žival z večjim številom ponovitev vedno manj reagira na nek dražljaj, dokler se nanj ne navadi.

 

  1. Dehidriranost, znaki? Dober lastnik psu sploh ne dovoli, da bi prišlo do dehidriranosti. Že prej sem omenil ponudbo vode na nekem stalnem, istem mestu. Ko se pri psu pojavi občutek žeje, gre iskat vodo na to mesto. Slab lastnik je tisti, ki tega ne razume kot povečano motivacijo za pitje. Za psa je najbolje, da ima vodo vedno na razpolago, vendar je na ladji to težje izvedljivo, kadar se barka močno ziblje.

 

  1. Toplotni udar, znaki? V vročini si pes najprej pomaga z ustreznim obnašanjem. Poišče si senco, uleže se na hladnejša tla in raztegne svoje telo, da poveča površino, ki oddaja toplotno energijo v okolje. Žival postane neaktivna, ker želi zmanjšati proizvodnjo toplotne energije z delom, ki ga opravljajo mišice. Oblizuje si dlako, saj izhlapevanje vode iz površine telesa odvzema toplotno energijo s pomočjo evaporacije. Če ima možnost, gre žival v vodo. Pomemben način oddajanja toplotne energije v okolje je tudi evaporacija vode iz sluznice v pljučnih mešičkih. Pes močno poveča pogostost dihanja in pljuča postanejo v tem primeru kot hladilnik v motorju avtomobila. V stanju stresa zaradi vročine pes odklanja krmo, močno pa poveča količino popite vode.

 

  1. Prehrana psov na barki? Psi se podobno kot druge živali oblikujejo (navadijo) na določeno krmo. Zato naj bo na barki takšna krma kot doma. Če tega pogoja ne moremo izpolniti, naredimo postopen prehod iz stare na novo krmo že doma. Ta naj traja približno tri dni. Prvi dan pri spreminjanju obroka damo psu tričetrt stare krme in četrt nove. Drugi dan mu damo pol stare in pol nove krme, tretji dan četrt stare in tričetrt nove, od četrtega dne naprej pa mu lahko dajemo samo novo krmo. Tudi krmo bi moral naš kuža dobiti na stalnem mestu, podobno kot velja za pitno vodo.

 

  1. Nega psov v času visokih temperatur, škatlica pasja prva pomoči na plovilu (priporočilo) …?

Psu je treba omogočiti umik v senco, nuditi mu je treba dovolj pitne vode, ki je zares pomemben medij za oddajanje odvečne toplotne energije. Če končam čisto na kratko, omogočiti mu moramo, da si sam poišče način, kako vzdrževati območje toplotnega ugodja.

 

Navodila za oskrbo psa na barki je praktično nemogoče napisati tako, da bi veljala za vse pse. Pri množici različnih pasem je potrebno, da lastnik opazuje svojega psa in ugotavlja, kako reagira v posameznih situacijah. Oskrbo prilagodimo tako, da se bo z nami na barki kar najbolje počutil.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate.

Zapri