VBODI JEŽKOV, STRUPENE RIBE
Vbodom ježkov se bomo še najlažje izognili s primerno obutvijo in pregledom morskega dna, po katerem nameravamo hoditi. Kljub previdnostnim ukrepom se včasih pripeti neljubo srečanje z bodečim morskim prebivalcem. Odlomljene ježkove bodice se zadrejo v globlje plasti kože in povzročajo neprijetno bolečino ob pritisku (običajno hoji) ali pa sčasoma povzročijo kronično vnetje, ki se kaže kot rdečina, oteklina, gnojenje, izcejanje ter vse hujša bolečina, ki je lahko kljuvajoča.
Ukrepanje:
• previdno odstranjevanje bodic s pinceto in iglo (potrpežljivo in počasi, saj so bodice zelo krhke);
• namig pri iskanju bodic je sivkasto zabarvanje kože nad bodico in
• po odstranitvi izpiranje z razkužilom.
• namig pri iskanju bodic je sivkasto zabarvanje kože nad bodico in
• po odstranitvi izpiranje z razkužilom.
STRUPENE RIBE
Strupene ribe nepazljive obiskovalce morij najpogosteje pričakajo zarite v pesku, iz katerega štrlijo le oči in strupeni trni. Njihov strup se skriva v bodicah, ki se praviloma nahajajo na glavi in vzdolž hrbtne plavuti. Izjemno boleče posledice nastanejo, kadar kopalec stopi na strupen trn ali pa kadar neizkušen ribič neprevidno ravna z ujeto ribo. Strupene ribe so lahko vzrok bolečin neprevidnih kuharskih mojstrov, ki so se pri čiščenju zbodli s trni morskega pajka ali škarpene.
Ribe iz družine Trachinaidae (Morski zmaji) živijo tudi v nam bližnjih morjih in so lahko razlog neprijetnih, bolečih presenečenj. Med strupene ribe s trni sodi tudi, morskim gurmanom dobro znana, škarpena (Scorpaena scrofa), ki je nevarna za ribiče in kopalce, saj se zelo dobro skriva pri dnu. Na njene strupene trne na hrbtni plavuti in škržnem poklopcu morajo biti pozorni tudi kuharji. Pogosta so tudi boleča srečanja z rjavim škarpočem (Scarpoena porcus), ki je po mnenju nekaterih celo najpogostejša strupena riba bližnjih morij. Verjetnost srečanja z morskim bičem (Myliobatoidei) je manjša, saj ta skupina rib večinoma živi v tropskih in subtropskih vodah, sicer pa po svetu velja za enega najpogostejših povzročiteljev strupenih vbodov. Zadnja leta naj bi se tovrstne ribe zaradi podnebnih sprememb pogosteje pojavljale tudi v Jadranu. O neprijetnih srečanjih z njimi poročajo predvsem ribiči. Morski bič ima ploščato telo in dolg tanek rep, ki se ob piku sproži in ponese strupeno bodico proti žrtvi. Do poškodbe pride, kadar ribo pohodimo ali pri neprevidnem ravnanju po ulovu.
Za vbode vseh strupenih rib je značilno, da so izjemno boleči. Koža na mestu vboda pordi, oteče, pojavi se občutek otrplosti.
Ribe iz družine Trachinaidae (Morski zmaji) živijo tudi v nam bližnjih morjih in so lahko razlog neprijetnih, bolečih presenečenj. Med strupene ribe s trni sodi tudi, morskim gurmanom dobro znana, škarpena (Scorpaena scrofa), ki je nevarna za ribiče in kopalce, saj se zelo dobro skriva pri dnu. Na njene strupene trne na hrbtni plavuti in škržnem poklopcu morajo biti pozorni tudi kuharji. Pogosta so tudi boleča srečanja z rjavim škarpočem (Scarpoena porcus), ki je po mnenju nekaterih celo najpogostejša strupena riba bližnjih morij. Verjetnost srečanja z morskim bičem (Myliobatoidei) je manjša, saj ta skupina rib večinoma živi v tropskih in subtropskih vodah, sicer pa po svetu velja za enega najpogostejših povzročiteljev strupenih vbodov. Zadnja leta naj bi se tovrstne ribe zaradi podnebnih sprememb pogosteje pojavljale tudi v Jadranu. O neprijetnih srečanjih z njimi poročajo predvsem ribiči. Morski bič ima ploščato telo in dolg tanek rep, ki se ob piku sproži in ponese strupeno bodico proti žrtvi. Do poškodbe pride, kadar ribo pohodimo ali pri neprevidnem ravnanju po ulovu.
Za vbode vseh strupenih rib je značilno, da so izjemno boleči. Koža na mestu vboda pordi, oteče, pojavi se občutek otrplosti.
Ukrepanje:
• odstranitev bodic ali trna iz prizadetega predela;
• strupi naštetih rib so občutljivi na toploto (termolabilni), zato priporočamo čimprejšnje namakanje v topli vodi (okrog 50° C , 30–90 minut);
• pozneje prihajajo v poštev ukrepi za blažitev bolečine in vnetja;
• ob močnih bolečinah pa je potrebna pomoč zdravnika.
• strupi naštetih rib so občutljivi na toploto (termolabilni), zato priporočamo čimprejšnje namakanje v topli vodi (okrog 50° C , 30–90 minut);
• pozneje prihajajo v poštev ukrepi za blažitev bolečine in vnetja;
• ob močnih bolečinah pa je potrebna pomoč zdravnika.
