Goriški Camino koristne informacije
Iz pepela je vstal kot ptič Feniks ta Goriški Camino in niti še ni uspel zamenjati rojstnodnevne plenice, ko so se prvopristopniki že podali na pot. Idejo Camina, ki presega meje in povezuje ljudi, sta razvila p. Bogdan Knavs iz Frančiškanskega samostana Sveta Gora in Andrea Bellavite, direktor bazilike v Ogleju. Pot, urejena skozi čezmejni projekt SLO – ITA Walk2Spirit, v katerem je nosilni partner samostan na Sveti Gori, je doživel svojo premiero sredi poletja 2024, ko sta se dve študijski skupini odpravili na pot.
Besedilo: Mitja Zupančič, foto: arhiv eMORJE.com
Prepoznavni simbol poti je Salomonov vozel. Ta je odtisnjen na beli okrogli nalepki v modro-zeleni barvi. Tam, kjer nalepk ni bilo mogoče namestiti, so na zidu ali kamnu, na tleh na asfaltu s sprejem odtisnili vozel v beli ali črni barvi.
Roko na srce; celostna grafična podoba je vrhunska, v pohodniški praksi slabša, saj Salomonov znak ne nakazuje smeri, le pritrjuje pravemu kurzu poti, na tleh pa je slabo viden, tudi neviden ali prekrit z jesenskim listjem.
Glavni skrbnik poti, Nace Novak, sicer priznani slovenski popotnik in novinar, danes vse bolj v vlogi upravnika (hospitallera) Centra Mir in Dobro na Sveti Gori, se zaveda težav z označbami in pritrjuje dejstvu, da je za pot potrebno uporabljati GPS-sled. Sledi za vse štiri etape so objavljene na spletni strani www.itergoritiense.com in jih je mogoče enostavno pretočiti na androidni telefon.
Uradna spletna stran sporoča, da je pot razdeljena na štiri etape, mogoče jo je prehoditi tudi v treh dneh, nekateri bi lahko zanjo potrebovali udobnih 5 dni. Dolga je 82 km. V prvi etapi ponudi 20 višinskih metrov, v drugi 87, tretji 31 in četrti z vzponom na Sveto Goro nad Novo Gorico 591 višinskih metrov.
Več kot očitno je prišlo do napačne interpretacije in posledične objave višinskih metrov. Po mojem GPS-u so podatki naslednji:
- etapa: 73 viš. m
- etapa: 1413 viš. m (753 m vzponov in 660 m spustov)
- + 4. etapa: 1.493 viš. m
Zadnji dve sta že bolj podobni trailu.
Skupaj prehojeni kilometri:
- etapa – 30,57 km (ocenjujem -2 km zaradi zgrešene poti)
- etapa – 30,10 km (-350 m – ker je šel Zoran 3 x okoli cerkve ;))
- etapa – 37,46 km (-6 km zgrešena smer)
Skupaj torej: 98,13 km, povprečje 32,71 km/dan
Višinski metri ali višinci, kot jih pohodniki in romarji popularno imenujemo, predstavljajo seštevek vseh vzponov in spustov na prehojeni etapi. Izkušen romar bo že iz tega podatka znal oceniti težo in potreben čas za hojo glede na njegovo telesno pripravljenost. Potem velja precej drugačen podatek o poti. Moj je bil: 3 etape, skupaj 98,13 km, dnevno povprečje 32,71 km/dan, skupaj 2.979 višinskih metrov.
Prva etapa je ravninska, kulturološko izredno zanimiva. Kako tudi ne, saj se začne na trgu Capitolo v Ogleju, pred baziliko. Levo od nje stoji tudi prodajalna s spominki »Gift shop«, v kateri je mogoče prevzeti Credencial in vknjižiti prva dva žiga: Goriški Camino in Basilica di Aquileia. Za vse dodatne informacije je na voljo tudi Andrea Bellavite (kontakt +386 30 210 870); častiti mož govori tekočo slovenščino, je tisti, ki je na italijanski strani idejni oče za umestitev poti med vse bolj popularne camino prilike.
Priti v Oglej dan pred začetkom prvega romarskega dne in si ogledati baziliko ter vse druge mestne znamenitosti, je zelo prikladna odločitev. V tem primeru se je mogoče dogovoriti za spanje v hostlu »Domus Augusta«.
Več informacij: https://www.go2025.eu/en/imports/hospitality/fvg/ostello-domus-augusta. Cena nočitve je od 14,80 do 22 EUR.
Goriški Camino nato pelje okoli oglejske bazilike, ko praktično takoj zakorakamo po Sveti poti – Via Sacra. Več o markirani trasi mimo Monastera do naselja San Lorenzo, kjer se človek lahko za trenutek odpočije in si priveže dušo v gostilnici Ostaria Bepe, v nadaljevanju objav sporočam v opisu prve etape, kot so jo pripravili njeni snovalci.
Spanje na koncu etape v Sagradu na italijanski strani je mogoče najti prek Bookinga, lahko se kontaktira tudi župnišče v Zagraju:
Parrochia San Nicolo – Via Giacomo Vittori 12
Kontakt: Giovani Sponton, župnik
tel: +39 0481 99 275
Župnišče in občina šele urejata možnost prenočevanja, ki je sedaj bolj priložnostne narave v veroučni učilnici – večnamenski sobi, tudi jedilnici, s kuhinjo in toaletnim prostorom.
»Obvezni« žigi na poti so :
Basilica di Aquilea (info točka Oglej – trgovinica z darili),
Sagrado/Zagraj (bar Mambo cafe),
San Michele – vrh (Martinščina, v gostilni al’Poeta),
San Martino del Carso (turistična kmetija Devetak),
Cerje (info pult Pomnika miru),
Mirenski grad (Gnidovčev dom),
Gorizia (cerkev sv. Ignacija na Travniku),
Kostanjevica (v župnijski pisarni),
Nova Gorica (konkatedrala Kristusa Odrešenika),
Solkan (bar na trgu Jožeta Srebrniča),
samostan Sveta Gora (v samostanu in Centru Mir in Dobro).
V času mojega romanja žigi še niso bili razdeljeni po destinacijah. Skrbnik poti, Nace Novak (tel.+386 31 864 098, e-mail:cmd.tau@gmail.com), je že sporočil, kje jih je od 6. 12. 2024 mogoče dobiti. Fizično zaenkrat ne bodo prosto dosegljivi – shranjeni v zunanjih pohodniških nabiralnikih, ampak pri ponudnikih storitev. V Ogleju to pomeni v trgovini, ki ima objavljen delovni čas. Žig bo torej dosegljiv le v času, ko je trgovina odprta. Podoben problem je recimo Pomnik miru na Cerju, kjer se bo žig nahajal v prodajalni v objektu. Info center je zaprt ob ponedeljkih in torkih, odprt pa je od srede do sobote od 10. do 18. ure in ob nedeljah od 10.00 do 16.00! Bolj prikladne rešitve se še iščejo. Morda je najboljša tista, ki vpeljuje t. i. alpinistični žig. Ta zahteva, da pohodnik s seboj nosi s črnilom natopljeno blazinico.
Snovalci poti so se na svoji seji 3. 12. 2024 dogovorili, da bodo vse »kontrolne« točke Goriškega Camina v najkrajšem mogočem času opremili z alpinističnimi žigi. Do takrat bodo romarji in pohodniki lahko popolnili svoje credenciale z manjkajočimi živi na koncu poti, pri Nacetu Novaku, v Centru Mir in Dobro na Sveti Gori.
Če je prva etapa v resnici zelo ravninska, se vleče kot jara kača. Za povprečnega pohodnika je morda predolga. Po prehojenih 14,5 km jo je mogoče prekiniti in prepoloviti s postankom v Škocjanu ob Soči. Tam je mogoče prespati v župnišču ob cerkvi.
Kontakt: Mattia Vecchi (tel. +39 338 183 6740),
Valentina Roldo (+39 328 743 7714, govori tudi slovensko).
Druga etapa je pravo nasprotje prve. Ves dan v naravi, zunaj urbanih središč, romar stopa po kraškem terenu, za seboj pušča gozdove, pašnike in vinograde. Nevidno preči državno mejo in se dvigne nad Vipavsko dolino. Še korak po strmem pobočju, ki je zares zelo spolzko, zato previdnost pri spustu, in že je na Mirenskem gradu. Soba in toaletni prostori so odlični, kuhinja tudi. Romarji spimo na skupnih ležiščih v sobah po dva pograda. Cena tovrstne nočitve je 21 EUR/os., večerja je 7 EUR. Zajtrk je mogoče dobiti že ob 7. uri, cena je 5 EUR. Nujno potrebna je vnaprejšnja rezervacija.
Kontakt: Andreja Ličen,
tel. +386 40 244 657
e-mail: andreja.licen@drustvo-vzd.si
Tretja etapa do Gorice je kratka, dolga le 13 km. Konča se pred nekdanjim Domom za upokojene duhovnike na Semeniški ulici 13, tik pred kulturnim domom. Nato sled vodi po dolgem in povprek po Gorici, kar zna biti za pohodnika in romarja precej utrujajoče, saj je fokusiran na pot in ne na vsakovrstne turistične pohode. Spanje v Gorici je mogoče med drugim dobiti v taistem nekdanjem Domu za upokojene duhovnike na Semeniški ulici št. 13 (Via Seminario).
Kontaktni osebi sta:
Mattia Vecchi, vodja projektov pri fundaciji So.co.ba., ki upravlja tudi oglejsko baziliko, tel. +39 338 183 6740
ali Valentina Roldo, tel.: +39 328 743 7714, ki za razliko od Mattie govori slovensko.
Druga možnost je nadaljevati do Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici. Če naletite na zaprta vrata, lahko pokličete p. Nika Žvoklja, tel. +386 41 747 188, in bo z veseljem pomagal. Zaenkrat na Kostanjevici še ni mogoča nočitev, zato je spanje potrebno rezervirati pri ponudnikih tovrstnih storitev v Novi Gorici. Tretja etapa bi se na ta način podaljšala za 4 km, in ravno toliko skrajšala četrto, ki jo zaznamuje težak in dolg vzpon na Sveto Goro.
Tretja izbira pa je spojitev zadnjih dveh etap v eno samo, od Mirenskega gradu, prek obeh Goric in Solkana, na Sveto Goro, 682 m nad morje. Etapa od Mirenskega gradu do samostana na Sveti Gori je zahtevna, dolga prek 30 km, če zgrešiš, lahko celo več kot 37 (kot v mojem primeru), ki jo na koncu začini dolg vzpon iz Solkana na Sveto Goro. Odvisno od telesne pripravljenosti ga je mogoče obvladati od 1,5 ure do 3 ur.
Končno, Sveta Gora! O začetkih romarske božje poti govori latinski napis iz 17. stoletja na podstavku Marijinega kipa z Detetom v naročju v kapeli prikazanja: »Tako se je Marija na gori Skalnici, sedaj pa se imenuje Sveta, prikazala leta 1539 Uršuli Ferligojnici in ji naročila: Povej ljudstvu, naj mi tukaj postavi hišo in me prosi milosti.« Uršulo je posvetna oblast večkrat zaprla v ječo solkanske graščine, iz katere je bila vedno čudežno rešena.
Legenda je torej znana, svetišče pa stičišče verujočih in neverujočih z obeh strani meje. Okrepčilo je ponujeno v gostilnici Peregrin v neposredni bližini svetišča in nastanitvenega doma Center Mir in Dobro, ki je bil obnovljen v okviru projekta Walk2Spirit. V njem je mogoče tudi skuhati in si pripraviti lasten obrok. Romarji lahko spijo po ceni 17 EUR, zasebne sobe so na voljo po ceni 80 EUR. Kontakt je že imenovani Nace Novak.
Goriški Camino je lep, zgodovinski, zanimiv in igriv. Zahteva kar dobro telesno pripravljenost in iskrivega duha, ki ga v splošnem premoremo pohodniki in romarji. Splača se vzeti pot pod noge, zato le pogumno na najmlajši Camino, ki je sicer mednaroden, a hkrati zelo slovenski.
Buen Camino!
