Leto 5, št. 59; Na jugu nič novega
Ali gre za izrabljeni naslov ali za resnico? Ta je zmeraj nekje vmes, odvisno, s katerega konca pogledamo. Na južno Dalmacijo mislim, ko sem nedavno obiskal Dubrovniško-neretvansko županijo in se želel prepričati, kakšne sledi pušča mojstrovina slovenskega gradbenega inženirja Marjana Pipenbaherja, ki je s Pelješkim mostom spremenila krajino “Malega morja”, posredno pa tudi navade ljudi in turistov.
Karavana sodobnih nomadov v razbeljeni pločevini, ki se je zadnje poletje odpravila na jug, je večinsko ubrala pot na Pelješac in naprej proti Dubrovniku preko novega mostu. Po mnenju mnogih je z njim pridobil predvsem polotok Pelješac, ki je bil doslej manj obljuden, letos pa je doživel turistično ekstazo. Vse namestitve so bile polne, turistična ponudba je pokala po šivih, kljub temu da je cesta končana šele do odcepa za Prapratno (otok Mljet), funkcionalen pa je izvoz naprej proti Orebiću v smeri Korčule.
Nihče se več ne ukvarja s tem, da je Klek – mejni prehod z BiH – ostal skoraj prazen, upad turistov v Neumu pa katastrofalen. Le peščica je tistih, ki po velikem slavju ob odprtju mostu res pritiskajo na roke za dokončanje izgradnje priključnih cest naprej proti Dubrovniku, ki zamujajo na debelo. Skoraj ne znam si predstavljati avtomobilskih kolon, ki so se zadnje poletje vile mimo zgodovinskega Stona nazaj do stare Jadranske magistrale.
Nov most, nove priložnosti, v katerih eni profitirajo, drugi pa izgubljajo. Priložnosti, ki ponujajo zaslužek in delo, čeprav se ga mnogi otepajo, ker ne vidijo več smisla v prekomernem in nevzdržnem turizmu. Ta niti domačinom več ne ponuja človeka vrednega življenja, in to na lastnem dvorišču. Zato se ne gre čuditi, da je oktobra, ko je zunanja temperatura ozračja zelo podobna temperaturi morja, in prijetnih 22°–27° C, ogromno lokalov in nastanitvenih objektov zaprtih. Dalmatinski jug je narava tako izdatno obdarila, da se s štirimi meseci intenzivnega dela še zmeraj lahko preživi skozi leto dni.
Naj sklenem misel s komentarjem kolegice, ki dela v navtičnem sektorju na Kvarnerju: »Bolj na severu moramo vlagati veliko več za primerljive rezultate. Torej, kje so rešitve? Vsi na topli jug, kjer je že sedaj preveč turistov in premalo prostora, ali pa ostajamo bolj severno in sledimo filozofiji trajnostnega in vzdržnega turizma? Odločitev je na strani vsakega posameznika, jaz sem jo že zdavnaj sprejel.
Mitja Zupančič
Odgovorni urednik
