24:11 min – NOV GUINNESSOV REKORD

Besedilo in fotografija: Mitja Zupančič

27. mednarodni zagrebški navtični sejem je zaprl svoja vrata. V zadnjih desetih letih je bil največji do sedaj. Pod geslom pluti, odkrivati, živeti, je razstavljalo preko 300 razstavljavcev z več kot 200 plovili, in to v šestih halah, kar v praksi pomeni 10 % več razstavnih površin kot leta 2017 (nov paviljon), posledično pa tudi 8 % več razstavljenih plovil. Organizator je napovedoval, da bo v petih sejemskih dneh prireditev obiskalo okoli 30.000 navtičnih navdušencev.

 

 27. Zagrebška NAUTIKA.

 

Ekipa eMORJE.com je izmerila sobotni sejemski utrip, ki je bil po dnevih slabšega obiska, ki ga je krojilo mrzlo in muhasto vreme na celini in Jadranu, v resnici tudi prvi dan, ki je napolnil sejemske hale. Rekli bi, v Zagrebu nič presenetljivega, saj Zagrebški velesejem logistično pač ne omogoča večjega razmaha  in razvoja tega sejma, kar je naša subjektivna ocena. A kljub temu so organizatorji uspeli predstaviti kar 24 hrvaških premier plovil in dve svetovni. Izstopala je številna ponudba motornih plovil različnih svetovnih proizvajalcev za šport in prosti čas, že tradicionalno bogata ponudba izvenkrmnih motorjev, ponujena je bila tudi raznovrstna oprema za plovila, med razstavljavci je bilo tudi nekaj ponudnikov ribiške in potapljaške opreme.

S svojo bogato pomorsko zgodovino se je predstavila italijanska Kalabrija,  izostala ni čarterska niti vsa druga turistična ponudba na Jadranu. Razstavljena plovila so bila v segmentu do 10 m, največje plovilo na sejmu pa je bil 40 čeveljski hrvaški Marakul, ki je delil najlepšo halo z rabskim Pičuljanom 980 in popularnima modeloma Leidi 660 in 800 iz ladjedelnice v Pulju. Jadrnic praktično ni bilo na sejmu, svetla izjema je bil razstavni prostor splitske Ultre, ki je Seascape zastopnik za Hrvaško. Predstavili so tri modele: Seascape 14″, 18″ in 24″.

 

  Tradicionalno so najbolje zastopana manjša plovila za šport in prosti čas.

 

 Davor Perović Dud je v Zagrebu predstavil Fiumanko 2018.

 

 Na razstavnem prostoru koprske Nar Nautice smo srečali tudi Denisa Avdića.

 

 Zagrebška Nautika je postregla s 24-imi hrvaškimi in dvema svetovnima premierama.

 

 Rabski Pičuljan 980.

 

 Leidi 660 je zelo uporabno in vrhunsko ocenjeno plovilo iz Pulja.

 

 Ultra – Seascape zastopnik za Hrvaško se je uspešno predstavil v Zagrebu.

 

Sejem je postregel tudi s humanitarno noto v projektu Ne diham (za otroke, ki živijo z avtizmom). V bazen sejemskega projekta Pogled v modro, se je 24. februarja v podporo otrokom, ki živijo z avtizmom, na dah potopil Hrvat Budimir Šobat Buda, ki je zadržal dihanje celih 24.11 minut, kar velja za nov Guinnessov rekord v statičnem potapljanju. S tem pa je izboljšal tudi svoj dosedanji svetovni rekord (24:03).    

 

 Sejemski bazen projekta Pogled v modro.

 

 Ko se srečajo prijatelji – (od leve proti desni) Boško Lučev, Željko Jerat in odgovorni urednik eMORJE.com, Mitja Zupančič.

 

Sejem sta odlično popestrila še dva vzporedna dogodka: ocenjevanje oljčnih olj in sejem Hotel&Gastroteh. Na Nautiki smo pogrešali več uspešnih graditeljev hrvaških majhnih plovil, ki jih sicer lahko srečamo ob dnevih t. i. »Hrvaške male brodogradnje« v splitski marini Lav, predvsem pa sta manjkala promocija in prezentacija  pomorske kulturne dediščine Jadrana, s predstavitvijo tradicionalnih bark in festivalov morja, njihovih turističnih združenj in zadrug, ki skrbijo, da živijo lesene barke na Jadranu, da ostaja znanje o njihovi gradnji, pa tudi, da se ohranjajo veščine klasičnega jadranja.

Kakorkoli, zagrebška NAUTIKA je tradicionalni in prvi letošnji navtični sejem, ki je organiziran v tem delu sveta in tudi nam blizu, zato je že prav, da ga obiščemo, se sprehodimo med razstavnimi prostori, morda kaj kupimo, medtem pa zagotovo srečamo vrsto znanih obrazov in prijateljev, kar pa tudi šteje. Modri pravijo, da se z zagrebško Nautiko začne navtična sezona, kakšna bo, pa si niso drznili napovedati. Po zagrebškem navtičnem vikendu sodeč velja verjeti, da bo spet izvrstna, torej bomo kmalu spet zares pluli, odkrivali in živeli!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate.

Zapri