Lošinjska pasara na Ljubljanici

Besedilo: Mitja Zupančič, fotografija: HTS in M. Zupančič

Turistično združenje mesta Mali Lošinj je na povabilo Hrvaške turistične skupnosti v Ljubljani in njene direktorice g. Metke Bradetić, obiskalo slovensko prestolnico. Na pontonih Makalonce, ob reki Ljubljanici, je v pravih »morsko-rečnih« razmerah predstavilo otok Lošinj – otok vitalnosti, ki ga Slovenci zelo radi obiskujemo v vseh letnih časih in po številu zasedamo prvo mesto med obiskovalci otoka, na kar je še posebej ponosen Dalibor Cvitković, direktor lošinjske turistične skupnosti. Prihajajoča pomlad, ki je s temperaturami že razveselila sprehajalce in druge goste na Kvarnerju, oživlja kolesarske otoške poti, ki bodo še posebej zaživele med 19. in 22. aprilom 2018. Tedaj bo otok Lošinj gostil »MERCEDEZ-BENZ MOUNTAIN BIKE WORLD CUP«. 

Lošinj je otok večne mladosti, otok ribičev s špičasto ostjo, ki vabi v svoj otoški arhipelag med otoki Susak, Unije in Srakane na eno stran, in na drugo proti Iloviku, Sv. Petru ter obeh Orjul. Prav majhna otočka V. in M. Orjule predstavljata morski akvatorij, kjer so z morskega dna leta 1999 dvignili Apoksiomena, bronasti kip grškega atleta iz 4. stol. pred Kristusom. Danes si ga lahko ogledamo v muzeju Apoksiomena, ki je našel svoje prostore prav na lošinjski rivi. Gre za original, ki je verjetno zaradi svoje teže padel v morje z rimske galije, morda je bil žrtvovan bogovom, zagotovo pa se je v tistem trenutku ladja znašla v neurju, ko je bežala pred slabim vremenom proti Osorju. Grki pravijo da je  vsak originalni odlitek že kopija, in četudi je po grško replika, so ob lošinjskem ohranjene podobne le še štiri na svetu, z dodanimi marmornimi glavami pa je skupaj vseh znanih skulptur atleta devet: Fort Worth in Boston v ZDA, Sankt Petersburg v Rusiji, Dunaj v Avstriji, Firence, Rim in Castel Gandolfo v Italiji ter Mali Lošinj v Hrvaški. Najbolj celostna podoba prototipa, med vsemi devetimi poznanimi primerki na svetu, pa je prav lošinjska. Najdba Apoksiomena vzpodbuja k življenju in oživljanju tudi nove turistične produkte, med vidnejšimi je gastronomska – iz Apoksiomenove kuhinje. Otok Lošinj v vsej svoji zgodovini slovi kot otok, ki je nekoč spadal med štiri najbolj pomembne jadranske centre za gradnjo tradicionalnih ladij in bark iz lesa. Znani so t. i. »lošinjski jedrenjaki«, poznan je sloves lošinjskih kapitanov, ki so pluli po Jadranu in svetovnih morjih. Veliki rapsod Jadrana, Predrag Matvejević, je nekoč zapisal: »Pluli so po morju daljine, po morju sosedstva in po morju bližine«. Ta njegova misel velja tudi za lošinjske kapitane. Otok Lošinj je vključen tudi v čezmejni projekt ohranjanja in revitalizacije pomorske kulturne dediščine Severnega Jadrana z akronimom Mala barka 2. Že konec meseca marca bo lošinjska regatna pasara zaplula v programu francoskega festivala morja – Sète 2018, na dan ljubljanske predstavitve, pa je lošinjska regatna pasara Primavera (ML 3955) zaplula po Ljubljanici in s seboj prinesla sporočilo, da vsi mi, ki živimo ob jadranskem morju, delimo skupne usode in zgodovino.

Pasara je relativno lahka barka, ki se uporablja za različne namene. Zelo lepo jadra, zato se takšen čoln uporablja tudi za rekreativno jadranje. Iz nje se je v preteklosti razvila tudi regatna jurišna jadrnica razreda L5, ki je imela ozek premec in nizko zrcalo ter vrhunske jadralne sposobnosti. Pasare sicer delimo na dva tipa: starejše pasare imajo ozek premec in bolj ravno ter pokončno premčno statvo, drugi tip pasare pa je s prostranim premcem, ki je vedno izdelan z ukrivljeno, močno nad morje potegnjeno premčno statvo. Pasara naj bi dobila ime po »pašari«, ploščati, listu podobni ribi, saj iz ptičje perspektive v resnici spominja nanjo. Na nedavnem predavanju o tipičnih plovilih Jadrana na reški Pomorski fakulteti, pa smo lahko slišali, da je pasara menda izvorno služila kot pomožni čoln pri velikih angleških »jedrenjakih«. Kakor koli, na dan lošinjske predstavitve je jadrala po Ljubljanici in se upirala razburkani reki, kot bi bežala nazaj v objem Uršike zale.

 

 

Podobne teme:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close