Odhod v soline

Danes goduje sveti Jurij, mučenec, rojen verjetno okoli leta 275 do 280 našega štetja. Okoli tega svetnika se sučejo mnoge zgodbe in legende, navkljub vsemu pa ostaja po zaslugi križarjev eden najbolj čaščenih svetnikov »starega« krščanskega sveta.

Sveti Jurij je tudi patron mesta Piran. Prav na njegov god, je v te kraje prišla pomlad, in stare piranežke družine so odšle za štiri mesece na delo v soline. Tako je bilo vsaj 700 let. Ljudje so se začeli zbirati na starem kamnitem pomolu, procesija je prišla iz cerkve sv. Jurija na vrhu piranskega griča, barke pa so odpeljale okoli 1000 Piranežev in začelo se je obdobje dela in trpljenja, da bi pridne solinarske roke pripravile solna polja za obilno žetev. Saj se še spomnite: sol je morje, ki ni moglo nazaj na nebo.

O sv. Juriju ne vemo prav veliko zanesljivega, vendar je redkokateri svetnik obdan s toliko legendami kot prav ta mučenec iz Kapadokije, to je iz današnje Turčije. O življenju sv. Jurija ni veliko znanega, zagotovo se ve, da je bil kristjan, ki je bil mučen pod Konstantinom, izvira pa verjetno iz mesta Lydda (Diospolis v Palestini). Po antičnih virih naj bi bil iz Kapadokije, legenda pa pripoveduje, da se je rodil v aristokratski družini, okrog leta 280. Preselil naj bi se v Palestino, kjer je pri 17 letih vstopil v Dioklecijanovo vojsko, v kateri je kmalu postal znan zaradi svojega poguma. Njegova hrabrost ga je povzdignila, da je postal osebni stražar cesarja Dioklecijana.

Podoba svetega Jurija, ki sedi na konju in se bojuje z zmajem, sodi med najbolj znane upodobitve v krščanstvu. Upodabljajo ga kot močnega, mladega moža v viteški opravi na belem konju. Njegova atributa sta ščit in sulica. Podoba svetega Jurija na konju v boju z zmajem spada med najbolj znane in pogoste upodobitve v krščanstvu.  Na freskah in kipih je pogosto upodobljen s kopjem v rokah, ko stoji ali jezdi na konju in s sulico prebada zmaja. Zmaj v legendi predstavlja staroversko, predkrščansko verovanje, ki ga nova vera, krščanstvo, premaga.

Najbolj znana je legenda (v svojem delu Zlata legenda jo je zapisal Jakob da Voragine), kako je rešil kraljevo hčer pred zmajem, ki je ustrahoval vso deželo. Napadel ga je s sulico, ga ranil in obljubil ljudstvu, da ga bo ubil, če se bodo dali vsi krstiti. Ko ga je usmrtil, se je dalo krstiti kakih petnajst tisoč ljudi. Jurij se je sam naznanil na dvoru v Nikomediji, da je kristjan. Prestati je moral dolgotrajno in vsestransko mučenje: privezali so ga na kol, vrgli v vrelo apno, a je vse prestal brez poškodb. Na koncu so ga, skupaj s kraljico, ki se je ob njegovih čudežih spreobrnila, obglavili pred mestnimi vrati.

 

 Sv. Jurij je zavetnik in patron mesta Piran.

 

 Življenje solinarskih družin je pomembno za razumevanje organizacije dela in življenja v t.i. piranski komuni.

 

 

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate.

Zapri