Stara in tradicionalna plovila na slovenski Obali

Besedilo in fotografija: Mitja Zupančič

 

Barka je živo bitje. Ko se rodi, dobi ime. Živi z gospodarjem in družino. Nekoč je bila na prvem mestu. Pa tudi umre, se povrne v prah, zato, da s posutim pepelom po novi kobilici rodi se nova barka.

 

Kdo bi si mislil, da je bila nekoč slovenska Obala s tržaškim zaledjem med tremi najbolj pomembnimi »škveri«, malimi obrtnimi delavnicami, za gradnjo bark na Jadranu? In da so bili najbolj priznani graditelji prav od Seče preko Pirana in Izole do Kopra?

Danes pomnike te pomorske kulturne dediščine ohranja Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, vključuje jih Domoznanska zbirka, ki jo hrani Mestna knjižnica Piran. Resnični skrbniki  tradicionalne pomorske dediščine pa smo ljudje, sploh takšni kot sta gospod Vinko Oblak in zapisovalec in avtor več knjig, Slobodan Simič – Sime. Še več pa je takih, ki s svojo skromnostjo in delom ostajajo vselej v ozadju. Najbolj vidni so, ko se njihove postave stopijo pod pisana jadra starih lesenih lepotic. Brez Janeza Šabca in njegovega leuta Stari maček in Tomija Sinožiča ter njegovega 12,4 m dolgega štilca Ampelea, ni prave regate, niti v Piranu, še manj v Izoli.

 

 Štilac Ampelea

 

Kar pa počne Boris Capuder v kanalu Svetega Jerneja, v Krajinskem parku Seča, Sečoveljske soline, kjer Društvo Bracera deluje na posvečenem prostoru »škvera Korala«, pa je za sladokusce in umetnike. To je edina še ohranjena delujoča rokodelska delavnica na slovenski Obali, to je muzej na prostem.

Les je večen, nikoli ga ne zmanjka, če se zlomi ali poškoduje, če strohni, se ga enostavno zamenja. Potrebuje pa stalno nego in skrb lastnika, saj je vendar živ, enako kot barka. Najstarejša registrirana lesenjača v slovenskem morju je Stari maček iz leta 1906.  Šteje torej častitljivih 110 let. Standard, ki velja v sosednji državi Italiji določa, da so stare barke tiste, ki so bile zgrajene do vključno leta 1952. Druge, mlajše in narejene iz lesa, pa spadajo v kategorijo tradicionalnih plovil. V zadnjem času hrvaški mojster Milan Jadrešič Pile iz Betine gradi replike tradicionalnih plovil na način epoksirane oplate podvodnega dela barke in lesene palube, kar je praktično, za novodobne tradicionaliste sprejemljivo, za prave ljubitelje in poznavalce pa skoraj pogubno in bogokletno.

 

 Leut Stari maček

 

Iz uradnega vpisnika čolnov pri Upravi Republike Slovenije za pomorstvo (stanje na dan 05. 11. 2015), je mogoče razbrati, da nosi slovensko registracijo kar 305 plovil, ki so zgrajeni izključno, oziroma pretežno iz lesa. Na hitro bi lahko rekli, da imamo v našem morju pod slovensko zastavo kar 305 tradicionalnih plovil. Nekatera med njimi so tudi stara. Okoli 30 starih bark in 55 zanesenjakov – tradicionalistov, se udeležuje regat, svoje somišljenike pa najdejo v Društvu ljubiteljev starih bark Piran, v izolskem  Društvu starih bark in v Društvu Bracera.

Regata tradicionalnih bark je najprej družabni dogodek, ko se srečajo morjeljubci iz vseh koncev in krajev. Največ  je seveda domačinov, redno prihajajo tudi Italijani, sosedni Hrvati so v upadanju. Brez tekmovalnosti pa seveda ne gre. Tako je sedaj razpisanih tudi 7 tekmovalnih  kategorij. Da pa je regatiranje klasikov lahko izvrstna popestritev turistične ponudbe, sta se tega zavedali najprej piranska in izolska lokalna skupnost, nato pa še EU. Tako sta se leta 2015 izolska občina in tamkajšnje turistično združenje povezali skupaj s Primorsko goransko županijo in Turistično skupnostjo Primorsko – goranske županije v projekt »Mala barka«. Gre za projekt turističnega vrednotenja pomorske in ribiške ter ladjedelniške tradicije severnega Jadrana z akronimom »Mala barka. Izola ima bogato pomorsko dediščino, tako pri gradnji bark kot pri ribolovu in pri predelavi ribe. Njihov pozno avgustovski Ribiški praznik – Mala barka in septembrska regata starih bark pod okriljem Društva starih bark Izola, pa vabita številne turiste k obisku mesta in k dokončni ureditvi (tudi vsebinski) starega mestnega mandrača.

V Betini na otoku Murter so 15. avgusta 2015 odprli MBDB – Muzej betinske drvene brodogradnje in poimenovali mestni mandrač za muzejski paviljon na prostem. Slovenci takšnega muzeja še ne premoremo. Piranski in izolski mandrač se urejata, svetilnik iz časa Avstro-Ogrske (1872 – rt Madona, Punta Piran), se adaptira. Svojo zgodbo pa piše Društvo Bracera v kanalu Sv. Jerneja. Noč in dan s svojo ljubeznijo in znanjem vrača in ohranja življenja tradicionalnim barkam Boris Capuder, ki je svoje zanje iz največjih in najbolj tradicionalnih obrtnih delavnic z otoka Murter prenesel v Sečo. Obnovljene barke v morju, kobilice in rebra na sankah, skladovnice posušenega lesa ob oljkah, pa delavnica, ki je dnevna soba v malem.

 

 Škver Korala v kanalu Sv. Jerneja, KPSS

 

»Škver Korala«  je posvečeni prostor, ki je z navozom (škalado) in dvojnimi sanmi biser tehnične ladjarske dediščine in ga je treba čim prej, ne le zaščititi, ampak mu podeliti tudi status in priznanje. Škalada s sanmi tako še zmeraj ostaja najpomembnejši del škvera. Škver (it. squero) je manjša obrtna delavnica, v katerem so nekoč gradili manjša lesena plovila do 26 m dolžine. Način gradnje je bil tradicionalen, rokodelski, glavni in skoraj edini material pa les. Avstrijci so celo administrirali delovne postopke in določili mejo, kdaj škver preraste iz izdelovalnice bark  v ladjedelnico. Število rokodelskih delavnic se je na Obali spreminjalo, glede na razvoj Obale in glede na njene potrebe. V 19. in 20. stoletju so bili na naši Obali najbolj znani trije škveri družin Furegoni in Apollonio na Bernardinu, štirje škveri v Kopru (družini Grasso in Depanger ter bratov Martin). Še posebej je bila s škveri močna Izola, ki je imela najmanj tri odlične rokodelske delavnice, pa še tovarni Arrigoni in Ampelea sta imeli vsaka svoj škver. Dan danes je ta obrt skoraj popolnoma izginila.

Biti lastnik stare lesene lepotice je čast in privilegij, pa tudi obveza in velika dolžnost. A trud je vselej poplačan sredi morja pod jadri, ko barka čuva mornarja pred pobesnelim morjem, mornar pa barko pred »pobesnelo« celino.

Podobne teme:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close