Z lošinjskimi jadri okoli sveta

Turistično združenje Lošinj je bilo aktivni deležnik v čezmejnem projektu Mala barka 2. Skozi program je želelo revitalizirati in ohranjati duha velikih lošinjskih kapitanov, zgraditi floto tradicionalne lošinjske pasare L-5 in ponuditi šolo tradicionalnega jadranja. Na škveru v Nerezinah pa so marca 2019 dokončno obnovili tradicionalni lošinjski loger. Loger, ki ga je še brez motorja na privez pred Apoksiomenov muzej 26. marca 2019 privlekla pilotska ladja Meduza, je že naslednji dan, ob prisotnosti Ferdinanda Zorovića, koordinatorja obnove in prijateljev, na Rivi lošinjskih kapitanov požel svetovno slavo. Gre za edino tovrstno plovilo na Jadranu, ki je v službi aktivnega turizma kot interaktivni muzej na vodi, barka pa obiskuje tudi festivale morja na Jadranu in Sredozemlju. Še bolj navdušujoče pa je dejstvo, da je bila sicer sofinancirana iz že omenjenega čezmejnega projekta Mala barka 2 v višini 100.000 EUR, vsa ostala potrebna sredstva za dokončanje obnove (2,5 mio kun = cca. 330.000 EUR) pa so zagotovili sponzorji, donatorji, hrvaško Ministrstvo za turizem, TZ Lošinj in mesto Lošinj, ki je prepoznalo pomorsko dediščino kot odlično priložnost za dodatno turistično ponudbo otoka, ki že tako ali tako podira vse turistične rekorde.

Ferdinando Zorović, koordinator obnove lošinjskega logerja

Skromen mož pove, da je z obnovo začel s še dvema prijateljema, žal sta že oba pokojna. Sprva je kazalo zelo slabo. Prvotno je bila to barka po imenu Dražica, v lasti družine Turina iz Šmrike. Ladja je leta 2013 prišla na mrtvi vez pred ladjedelnico v Nerezine. Zaradi pomanjkanja sredstev je ostala nedotaknjena in še naprej propadala naslednja štiri leta. Potem pa je prišel projekt mala barka 2. Z ustanovitvijo zadruge za revitalizacijo pomorske dediščine Kvarnerja in Istre, ki jo vodi prof. reške pomorske fakultete dr. Robert Mohović, pa se je našlo dovolj modrosti in sredstev, da je obnova stekla.

Škver Nerezine

V letu in pol je nerezinska ladjedelnica zamenjala oplato in palubo, ostalo pa so naredili prostovoljci in člani lokalnega društva Škarpena. Lesenjača, ki je nekoč prevažala pesek, apno, deske in opeko, je dobila novo ime – Nerezinac – po škveru, v katerem je bila obnovljena. Četudi starost ni točno določena, je zelo verjetno, da s seboj nosi več kot 120 let. Ferdinando pravi, da je do napisa imena, do prve črke N, še izvorne oblike, premec pa so predelali po vzoru lošinjskih logerjev, s katerimi so častiti lošinjski kapitani jadrali po morjih sveta.

 

 

Lošinjski loger »Nerezinac«

Ime: Nerezinac

Tip plovila: lošinjski loger

Vrsta plovila: jedrenjak (v reškem registru bark je vpisan kot jahta)

Starost: več kot 120 let

Material: les (hrast)

Masa: 38 t

Balast: 7,5 t v cinkih, 3 t voda, 3 t gorivo

Št. jader: 4 (2 x sošno, 2 x vršnje, 4 x flok)

Št. članov posadke: 6–8 (jadranje), 2 (plovba na motor)

 

Športno društvo Škarpena

Zorović pravi, da se je vse začelo pred desetimi leti, ko je društvo Škarpena začelo organizirati regate klasičnih bark in združevati somišljenike. Mala barka pa je rezultirala v pravo renesanso tradicionalnih plovil in festivalov morja na vzhodni jadranski obali.

Prvi lošinjski kalafat je bil Šimun Kovačić

V resnici pa se je vse začelo že zdavnaj prej. Iz leta 1596 so ohranjeni dokumenti, ki omenjajo prvega lošinjskega kalafata, 1670 pa tudi zapisi o prvem lošinjskem škveru v Velem Lošinju. Čas na prehodu iz 19. v 20. stoletje zgodovinarji štejejo za zlato dobo lošinjske gradnje bark iz lesa. Na Malem Lošinju je bilo tedaj kar osem poznanih škverov (lokacija Škverić, lokacija Sardoćeva, lokacija Privlaka, lokacija Velopin, lokacija Priko, lokacija Valdarke, lokacija Čikat in lokacija Sv. Martin). Vsi škveri so bili v zasebni lasti. Na Velem Lošinju sta bila dva delujoča škvera: lokacija Ravenska in lokacija v mestni luki. Nerezine pa so imele tudi dva škvera: na lokaciji mestnega pristanišča in na lokaciji Biskupija.

 

 

Festival »Z lošinjskimi jadri okoli sveta«

Lošinjski jadralski svet je posvečen bogati pomorski in ladjedelniški tradiciji otoka Lošinja. Ideja za oblikovanje tovrstnega festivala je nastala iz želje po ohranjanju, revitalizaciji in turistični valorizaciji pomorske dediščine ter oživljanja razgibane zgodovine, kulturne dediščine in pomorske tradicije Lošinja, še posebej njene zlate dobe od leta 1850 do 1884.

Bark – tip lošinjskega »jedrenjaka«

Za vrhunec lošinjskega ladjedelstva se šteje druga polovica 19. stol. (1850–1884), poimenovana tudi kot čas lesenih »jedrenjakov«, zato ne čudi, da je prav »bark« – tip lošinjske ladje – v simbolu grba mesta Mali Lošinj. Bark ima tri jambore, od katerih je srednji najvišji, premčni malo nižji, krmni pa je najnižji. Krmni in srednji sta enake debeline, premčni je bolj vitek. Premčni in srednji jambor sta opremljena s križnimi jadri, na krmnem pa je sošno jadro. Dolžina teh čudežnih plovil je bila od 40 do 60 metrov, njihova širina 7 do 12 m, odvisno od nosilnosti pa so ladje imele višino med 5 in 8 metrov. Bark se je izkazal kot vrhunsko plovilo, primerno tudi za oceansko plovbo. Postala je značilna velika jadrnica celotne jadranske obale, namenjena prekooceanski plovbi.

 

 

Krimska vojna in vojni dobiček

Leta 1851 so v Martinolićevi ladjedelnici splovili brigantin Primogenito (Prvorojeni), leta 1852 Tell, 1853 Sollecito in Dika. Za to obdobje je značilen vpliv krimske vojne (1853–1856) med Rusijo in Turčijo za prevlado na Balkanu in Bližnjem vzhodu. V začetku leta 1854 sta se Turčiji pridružili še Francija in Velika Britanija, januarja 1855 pa tudi Kraljevina Sardinija. Avstrija je v tej vojni ostala nevtralna, četudi je bila v resnici na strani Francije in Anglije. Lošinjski kapitani, pomorci in lastniki ladij pa so v tistem času obogateli, saj so imeli velike dobičke zaradi povečanih voznin.

Zlata doba lošinjskega pomorstva

To je bil dinamičen čas odpiranja otoka navzven, v katerem pa so Lošinjci ves čas varovali in negovali svoje krščanske korenine, tradicijo in običaje. V zalivu Čikat je že od zdavnaj obstajala kapelica, posvečena oznanjenju blažene device Marije, poznana kot Annunziata. Od zmeraj je to bila kultna zavetna kapelica lošinjskih pomorcev, ki so se pred odhodom na visoko morje z molitvijo priporočali za varno plovbo. Z leti je postala premajhna, zato so leta 1852 postavili večjo kapelo, ki še danes velja za nebeško skrbnico lošinjskih kapitanov in pomorcev.

Lošinjska trgovska mornarica

Kmalu po tem, ko so na Lošinju začeli graditi velike ladje (jadrnice), so začela prihajati naročila iz različnih krajev vzhodne jadranske obale in Boke kotorske. V tistem času se je povečeval vpliv Avstro-Ogrske, z njim pa so se odprle brezmejne možnosti za razvoj lošinjskega pomorstva. V sredini 19. stol. je imel Mali Lošinj več močnih ladjedelnic, med njimi je izstopal Giovanni A. Tarabochia (Ivan A. Tarabokija), ki je bil lastnik kar devetih ladij z veliko tonažo. Lošinjska trgovska mornarica je leta 1855 štela nepredstavljivih 116 ladij za dolgo plovbo, s skupno tonažo 49.120 ton, več kot 40 % jih je bilo zgrajenih v lošinjskih ladjedelnicah.

Zato ni naključje, da je bil ta segment zgodovine Lošinja izbran za turistično promocijo, prav zaradi svoje specifičnosti in želje lošinjskih gostov, pa tudi lokalnega prebivalstva, da pobliže spoznajo bogato in zanimivo življenje teh pogumnih in predanih lošinjskih mornarjev, graditeljev in ladjarjev. Iz otoka, ki je bil dejansko neprimeren za razvoj ladijskega prometa, so v 19. stol. naredili pravi pomorski center v vzhodnem Sredozemlju.

 

 

Festival morja »Z lošinjskimi jadri okoli sveta«

V času festivala tako celotni zainteresirani javnosti organizatorji festivala zagotavljajo vpogled v bogato pomorsko dediščino otoka Lošinja. Takrat oživi pomorska zgodovina otoka, ki se naslanja na dejstva, ob podpori turizma pa širši javnosti predstavlja manj znane stvari, kot so veliki lošinjski »jedrenjaki« in kapitani, ki so že pred skoraj 200 leti ponesli slavo pomorskega otoka daleč po širnih morjih in oceanih sveta.

Marko in Nikolas Martinolić

Kaj bi danes dejala veliki Nikolas Martinolić (1828–1888) in pred njim njegov oče Marko Martinolić (1804–1073)? Le nasmehnila bi se in priznala, da se Lošinjci zavedajo odgovornosti do svojih dedov, ko negujejo pomorsko tradicijo in živijo neustrašnega duha vrlih lošinjskih kapitanov. V ozadju pa se je spet zaslišal ples manfrina, ki so ga plesali ob porokah kapitanov, tokrat ob ponovnem rojstvu logerja Nerezinac. Ostane nam le še, da obiščemo Lošinj – otok vitalnosti in se prepustimo njegovemu življenjskemu utripu.

 

   Festival morja »Z LOŠINJSKIMI JADRI
     OKOLI SVETA« od 7. 9. do 21. 9. 2019

 

Podobne teme:

• Losinava – Z lošinjskimi jadri okoli sveta
• Lošinj – otok lošinjskih kapitanov
• Lošinjski loger Nerezinac v Piranu
• Lošinjski loger Nerezinac končno v Piranu
• 43. nerezinska regata