Interpretacijski center pomorske dediščine Krka

V starem zgodovinskem jedru mesta Krka domuje Interpretacijski center, ki je nastal skozi čezmejni projekt Mala barka 2. Odprt je bil leta 2018, predstavlja ga muzejska zbirka ladijskih maket, ladjedelstva in ribištva na področju otoka Krka. Interpretacijskemu centru pripada tudi ločena delavnica krškega ladijskega modelarja in zbiratelja Željka Skomeršića, v katero je preselil vso svojo dejavnost iz nekdanje galerije in delavnice »Leut«.

 

Muzejska zbirka osvetljuje zgodovinski pogled na pomorstvo otoka Krka, od pozne antike preko pomembnih hidroarheoloških nahajališč, razvoja pomorstva v srednjem veku, pojava parnikov, in naprej, vse do sredine dvajsetega stoletja.

Center je obogaten s prekrasnimi predmeti, kot so ladijske makete krških tradicionalnih plovil in drugih jadrnic »jedrenjakov«. Posebno noto mu dajejo tudi ribiški predmeti, ladjedelsko orodje in navtični inštrumenti.

V interpretacijskem muzeju pomorske dediščine otoka Krka so na ogled postavljene tudi nekatere najstarejše izdaje navtične literature o pomorstvu, stare navtične karte, atlasi in priročniki o navigaciji. Po obhodu muzeja in ogledu stalne zbirke se obiskovalci lahko zadržijo tudi v delavnici Željka Skomeršića, ki zainteresirani publiki zmeraj z veseljem predstavi koristne informacije o vrstah in načinu gradnje posamezne ladijske makete.

 

 

Zasnova muzejske postavitve je na temeljih elaborata, ki ga je izdelal Pomorski in zgodovinski muzej hrvaškega primorja Reka, avtorja mr. sc. Nikše Menduša in soavtorice dr. sc. Tee Perinčić. Razstavni interpretacijski panoji z interaktivnimi vsebinami sledijo zgodovinskemu pregledu pomorskega razvoja otoka Krka in so razdeljeni po tematikah. Središčni del pripada gradnji in končno izdelanim ladijskim maketam iz bogate Skomeršićeve zbirke. Postavitev dopolnjujejo tudi razni uporabni predmeti, dokumenti, ladijska oprema, orodje, zapisi, knjige in fotografije. Delavniški predprostor je namenjen izobraževanju o procesu nastanka plovila. V njem lahko tudi najmlajši obiskovalci najdejo svojo pisalno mizo in se spoprimejo z izzivom, kako narisati lastno barčico. Prostor ponuja tudi didaktične pripomočke in aplikacijo s simulacijo jadranja, projekcijo fotografij in video posnetkov z regat tradicionalnih bark s srečanji barkajolov.

Skupna vrednost ureditve Interpretacijskega centra je bila 1.1 mio HRK, od tega je bilo 0,765 mio HRK črpanih iz EU-sklada za regionalni razvoj, preostali znesek pa je bil zagotovljen iz proračunskih sredstev Mesta Krka in Primorsko-goranske županije.

Srce in pljuča muzeja je prispeval Željko Skomeršić, ki je muzeju dodal ne le delavnico, ampak tudi večinski del svoje pomorske zbirke. Razstavljenih je več kot 100 eksponatov. Kot običajno, je prostora spet premalo, zato so nekateri predmeti shranjeni kar v zabojnikih pod razstavnimi pulti. Kadarkoli človek zaide na Krk, lahko pokliče Željka, ki zmeraj z veseljem odpre vrata centra. Še najlažje pa se ga najde kar v njegovi delavnici. Njegova življenjska zgodba je tudi skrajno zanimiva. Dokler se ni spoznal z ladijskimi maketami, ni imel nobene večje povezave s pomorstvom. Z gradnjo replik resničnih plovil pa se je vse postavilo na glavo. Večna težava pri komunikaciji ostaja termin ladijske makete, ki ga slovenski jezik ne pozna in ga nadomešča z modelom, ladijskega maketarja pa pretvori v ladijskega modelarja, a o tem kdaj kasneje.

 

 

Željko Skomeršić je bil leta 1952 rojen na Reki. Po odprtju delavnice »Leut« leta 1996 je ladijsko maketarstvo postalo njegova profesionalna obrt. Razstavljal je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah v Krku, Punatu, Košljunu, Bakru, Baški, Reki, Splitu, Zagrebu in Ljubljani. Njegove ladijske makete so potovale na Expo 1998 v Lizbono in Vancouver, kjer je nastopil v sklopu projekta Hrvaška pomorska dediščina v sodelovanju z galerijo »Klovićevi dvori« iz Zagreba. Leta 1997 je bil prejemnik nagrade mesta Reka za doprinos pri razvoju tehnične kulture. S svojimi ladijskimi maketami je osvojil pet zlatih, šest srebrnih in pet bronastih medalj ter številne plakete. Njegova največja strast so izdelave sredozemskih trgovskih ladij iz 19. in 20. stoletja. Svoje znanje in izkušnje s ponosom in veseljem prenaša na mlajše generacije. V zadnjih letih tesno sodeluje z Nenadom Bojmićem, ki umetelno riše ladijske načrte za izdelavo maket, ki jih nato Željko izdela, največkrat v merilu 1 : 30, manjše čolne pa pogosto tudi v merilu 1 : 10.

Na vprašanje, kateri izmed več kot 100 razstavljenih predmetov v Interpretacijskem centru pomorske dediščine otoka Krka mu je najbolj všeč, zanj predstavlja posebno zgodbo in ima zato največjo vrednost, ne zna odgovoriti enoznačno, vseeno pa izpostavi:

1. Brick schooner Gigino, polodprta maketa, ki jo je Željko izdelal leta 2011.
2. Trabakula, po načrtih iz italijanske Cattolice, za katero izdelavo je potreboval leto dni.
3. Bragoc, beneška barka, ki jo je izdelal po literaturi Maria Marzaria iz Trsta.
4. Beležnice kap. Anteja Parentića.
5. Del ladijskega dnevnika iz leta 1904 z opisom kompasa.
6. Zastava Istrske marke – Mejne grofije Istre iz leta 1880, ko so Krk, Cres in Lošinj v 19. stoletju še pripadali isti grofiji, ki je obsegala območje istrskega polotoka in okoliških območij.
7. Jadro, staro 70 let, izdelano za pokojnega Gavda Orlića v jadrarni Luka Crnobori in Gvido Ostrogović (Krk). Jadro je še popolnoma ohranjeno.
8. »Kaban«, težak plašč iz lanenega platna, ki so ga ribiči impregnirali z lanenim oljem, da bi bil bolj vodoodporen. Izdelan je bil v Krku na začetku 20. stol.

Interpretacijski center hrani svoje eksponate tudi v krškem mandraču. Obnovljeni bragoc »Paolina« je bil prav tako renoviran skozi projekt Mala barka 2. Na privezu se je pridružil še pasari »Bodulka« in gucu »Bodula«.

Bragoci so specifična plovila krških pomorcev in ribičev, ki so tradicijo prevzeli od ribičev Čožotov iz italijanske Chioggie, ti so ribarili tudi v krškem akvatoriju. Zgodovinski spomin na bragoce seže v 18. stoletje. V Benetkah je leta 1941 zadruga Arzana kupila stari bragoc, ki so ga zgradili v Chioggii, in začela z njegovo obnovo. Krški bragoc je zadržal svoje prvotno ime Paolina. Z dolžino 9,5 metra so ga obnovili v Pinezićih, v škveru mojstra Josipa Mršića, obnovo pa so dokončali v tradicionalni ladjedelniški delavnici Franka Kraljića v Malinski. Svečana splovitev je bila 3. junija 2018.

 

 

 

Pasara je največkrat zastopano manjše plovilo krškega akvatorija. Zanjo je značilna odsekana – ravna krma in premčna statva, ki je lahko bolj ali manj nagnjena naprej. Pasare so lahko brez palube ali z njo, najbolj pogosto so zaprte na 1/3 dolžine. Prav takšna je tudi Bodulka, krška pasara, ki so jo leta 1970 zgradili v Malinski. Običajna dolžina pasare je od 4 do 6 metrov, lahko pa so tudi večje. Uporabljale so se pri ribolovu, prevozu blaga in ljudi, služile pa so tudi kot pomožni čolni pri ribiških ladjah in »jedrenjakih«. Manjše pasare so bile gnane na vesla, večje so dobile tudi jadra. Kasneje so začeli vanje vgrajevati motorje, zato so krmne linije pridobile polnejše oblike.

 

 

Guc je barka, ki je ohranila življenje generacij na tem morskem prostoru. Z dolžino od 3 do 8 metrov je guc manjša barka, zašiljenih linij, s premčno in krmno statvo. Manjše barke so popolnoma odprte. Guci so bili prvotno gnani na vesla, nato tudi z jadri, kasneje so začeli vgrajevati notranje in zunajkrmne motorje. Prvotno je čoln služil za ribolov in prevoz ljudi ter materiala, kasneje pa tudi za športno jadranje.

Ostane nam le še povabilo, da obiščete Interpretacijski center pomorske dediščine otoka Krka. Najdete ga na naslovu Frankopanska 1, v mestu Krk na otoku Krku, še prej pa pokličite na telefon: +385 (098) 932 84 99 in si zagotovite strokovno vodenje po čudoviti muzejski zbirki.

 

 

 

 

 

Podobne teme:

• Jubilejna 25. krška jadra, Krk
• Razstava maket tradicionalnih plovil Istre
• DUBoak – interpretacijski center Malinska
• Bragoc Paulina
• 26. Krška jadra so razpeta