Camino San Salvador
Camino de San Salvador (Camino del Salvador), gre za zgodovinsko romarsko pot med Leónom in Oviedom, dolgo približno 120–122 km. Posebnost je, da ne vodi proti Santiagu, ampak zavije iz Camina Francés v Leónu proti severu, čez Kantabrijsko gorovje do katedrale San Salvador v Oviedu.
Glavni cilj je bil Oviedo in njegove relikvije v Cámara Santa. Ko so leta 1075 javno odprli in pokazali vsebino znamenite Arca Santa, je Oviedo postal pomembno romarsko središče. Zato so se romarji, ki so prihajali po Camino Francés, v Leónu odcepili proti Oviedu. Od tod tudi znani rek:
“Quien va a Santiago y no al Salvador, visita al criado y olvida al Señor.”
“Kdor gre v Santiago in ne k Odrešeniku, obišče služabnika in pozabi Gospoda.”
Klasična delitev je na šest etap:
| Etapa | Pot | približno |
| 1 | León → La Robla | 27 km |
| 2 | La Robla → Poladura de la Tercia | 23 km |
| 3 | Poladura → Pajares | 14 km |
| 4 | Pajares → Pola de Lena | 24 km |
| 5 | Pola de Lena → Mieres | 13 km |
| 6 | Mieres → Oviedo | 19 km |
Skupna dolžina Camina San Salvador je približno 122 km. Obstajajo pa tudi drugačne delitve, zlasti na štiri daljše etape. Najzahtevnejši del je prehod čez Kantabrijsko gorovje in območje Puerto de Pajares. Pot je zato precej bolj gorska in samotna od številnih bolj obiskanih odsekov Camina Francés. Camino San Salvador ni samo »odsek Camina de Santiago«, ampak je imel svojo samostojno romarsko identiteto. V Oviedu romarji lahko dobijo posebno potrdilo, Salvadorano, ki potrjuje prehojeno pot.
Camino del Salvador — ali San Salvador — je torej Camino de Santiago, ki se začne v mestu León in vodi do Ovieda, prestolnice Asturije, ter ponavlja pot, ki so jo prehodili številni srednjeveški romarji, ki so zapustili francosko pot in obiskali katedralo San Salvador v Oviedu in njene relikvije; ko so prispeli, so nadaljevali do Compostele po Prvotni poti, prvi romarski poti do groba apostola, ki jo je okoli leta 830 uporabljal asturijski kralj Alfonso II. Čisti.
To je lepa in zelo fizično zahtevna pot, saj velik del poti poteka skozi srednje in visoke gorske predele, prečka Kantabrijske gore skozi dva prelaza na nadmorski višini 1.568 in 1.564 metrov, od koder se spustimo do stare romarske bolnišnice Santa María de Arbás in pristanišča Pajares. na nadmorski višini 1.378 metrov, kjer zapustimo provinco León in vstopimo v Asturijo.
Kljub relativno kratki razdalji (120 kilometrov) je trdnost te jakobinske poti posledica njene orografije, z neprekinjenimi pobočji, popolne samote v več fazah in spreminjajočega se podnebja. Oznake so dobre in večina poti poteka po makadamskih cestah in poteh. Trenutno ima ta cesta zadostno mrežo hostlov in nastanitev, nekateri so v zelo majhnih mestih, z zelo malo storitvami. Pot si zato lahko organizirate glede na vaše fizično stanje ali želje. Običajno si romarji vzamejo med štirimi in sedmimi dnevi za dokončanje celotne poti. Snovalci poti sicer priporočajo, da ga opravite v šestih fazah, kar se nam zdi cenovno dostopno za povprečnega pohodnika, brez naglice. Druga možnost je, da dodate še en dan za obisk čudovitega mesta León (če ga ne poznate) in še enega v Oviedu, zelo prijetnem mestu z mnogimi kulturnimi in gastronomskimi znamenitostmi.
Pot bo zadovoljila tiste, ki imajo radi tišino in gorske pokrajine, stran od množice in vrveža. Lepota poti in njena zahtevnost sta dejavnika, ki privabljata številne ponavljajoče se romarje in izkušene pohodnike, zlasti v poletnih mesecih; mnogi se odločijo za Pot Odrešenika in nato Primitivno pot, pri čemer prvo uporabijo kot predhodno ogrevanje. Tisti, ki uspešno premagajo Pot Odrešenika, nato lahko skoraj lahkotno prehodijo tudi stopnje prvotne poti.
Pozor: državna cesta N-630 je ena najnevarnejših v Španiji, brez možnosti za pešce ali kolesarje. Ne mislite, da gre za preprosto priporočilo, vzemite ga kot ukaz: vedno se ji moramo izogibati, tako v lepem vremenu kot v primeru dežja ali sneženja. Četudi Camino ne poteka po tej cesti, tveganje za vožnjo in hojo po njej ostaja zelo veliko (prišlo je tudi do nesreč z žrtvami).
Čeprav lahko uporabite splošni credencial Caminos de Santiago, hkrati obstaja poseben credencial Camino del Salvador, ki ga pridobite ob prihodu v León v hostlu Las Carbajalas na trgu Plaza Santa María del Camino. Našli ga boste tudi v drugih hostlih v mestu, pa tudi na sedežu Društva prijateljev Camina Pulchra Leonina (Avenida Independencia, 2, od ponedeljka do petka od 11:00 do 13:00 in od 18:00 do 20:00 ure). V credencial moramo vsak dan odtisniti vsaj en žig, običajno na tistem mestu, kjer prespimo. Ta zahteva je nujna za dostop do mreže javnih hostlov med potjo in tudi za pridobitev salvadorskega potrdila ob prihodu v Oviedo.
Ko bo Camino del Salvador končan, boste v katedrali v Oviedu predložimo žigosano potrdilo in prejeli Salvadorano, diplomo, ki potrjuje naše romanje iz Leóna v prestolnico Asturije; gre za preprost dokument, podoben Composteli, in vključuje brezplačen obisk templja, skupaj s Sveto sobo, njegovim muzejem in križnim hodnikom. Običajno se izdaja tudi v občinskem zavetišču na ulici Leopoldo Alas.
Zgodovina
Okoli leta 792 je asturijski kralj Alfonso II. Asturijski (760–842) preselil svoj dvor v mesto Oviedo, ki je bilo pred kratkim utrjeno in v katerem je ukazal gradnjo palače in več cerkva. V enem izmed njih, Odrešenikovem, je bila zgrajena kripta in kasneje tudi soba, da bi varovali relikvije iz Svetega kamra (Camara Santa), ki so jih konec osmega stoletja prinesli iz samostana Santo Toribio de Liébana v današnji Kantabriji, odročnem kraju, kjer so relikvije ostale skriti po islamski invaziji na polotok (po dolgi poti, ki je odšla iz Jeruzalema leta 614). skozi Aleksandrijo, Cartageno in Toledo). Med vsebino skrinje je bil tudi fragment Svetega prta, lanene tkanine, za katero pravijo, da je hranila telo Jezusa Kristusa po njegovem križanju.
Navdušenje nad temi relikvijami je Sancta Ovetensis spremenilo v središče romanja, kar je vodilo do hitre rasti tega majhnega kraljestva na severu polotoka, ki je spodbujalo njegov boj proti muslimanski prevladi ter politično in versko prevlado nad drugimi hispanskimi kraljestvi, v času, ko se je začela gradnja različnih stavb. Danes jih uvrščamo pod ime asturijski predromanski ali ramirenski slog (po monarhu Ramiru I., ki je vladal med letoma 842 in 850).
Po drugi strani pa se je med zadnjim mandatom Alfonsa II., okoli leta 830, zgodil še en prelomni dogodek v razvoju zgodovine; odkritje grobnice apostola Jakoba Starejšega na malo znanem mestu v notranjosti Galicije, ozemlju, ki je po letih spopadov z lokalnim plemstvom zdaj pod asturijsko oblastjo; pravzaprav je prvo romanje v Compostelo (katere pot je kasneje dobila ime Prvotna pot) pripisano temu monarhu, prav tako pa tudi gradnja prvega templja ali samostana nad apostolovim grobom. V le nekaj desetletjih je grobnica Compostele postala glavno središče romanja na Zahodu. Pojav, ki je dosegel vrhunec v dvanajstem stoletju.
V verskem kontekstu tistega časa je moralo biti skoraj bogokletno, da se je Alfonso II. podal na tako dolgo potovanje – prečkal polovico Evrope do oddaljene Compostele – ne da bi dodal še 120 kilometrov (štiri ali pet dni peš ali na konju), da bi spoznal in častil relikvije, varovane v Oviedu, pripisane samemu Jezusu Kristusu, Odrešeniku za katolike. Zato stari in zelo priljubljeni pregovor: “Kdor gre v Santiago in ne gre k Odrešeniku, časti služabnika in pozabi na Gospoda.”
Najboljši dokazi o starodavnosti te romarske poti skozi Kantabrijske gore so hospitalosi, kjer so bivali in počivali verniki, kar vemo ne le iz njihovih materialnih ostankov, temveč tudi iz darovanj zemljišč in stavb leonske aristokracije. Kraji, kot so Carbajal de la Legua, samostan in kolegijska cerkev Santa María de Arbás, svetišče Bendueños ali cerkev Santa Eulalia de Ujo, dolgujejo svoj obstoj tej srednjeveški poti, ki je v sedemnajstem in osemnajstem stoletju postala Camino Real ali Carretera de Castilla in ki je imela mostove, alberge, številne gostilne in poštne hiše.
Narava
Camino del Salvador poteka skozi izjemne pokrajine; skozi Leonese, dolino Tercia, Kantabrijske gore in ozke – in zimzelene – asturijske doline, z gostimi gozdovi in travniki prepredene, kjer pasejo krave, konji in ovce. Naša pot poteka od juga proti severu skozi srednje in visoko gorsko območje, redko poseljeno, kjer živinoreja še vedno igra pomembno gospodarsko vlogo, v katerih se ohranja tradicionalna arhitektura, s kamnitimi hišami, lesenimi ograjami, žitnicami itd. Dež, megla in rosa ustvarjajo zimzeleno pokrajino… in možnost, da stopiš v blato na kakšnem odseku gozdnih poti.
Na tej poti bomo morali odpreti številna lese ali govedarska vrata; Spomnimo vas, da jih morate vedno zapreti za seboj. Po drugi strani pa nikoli ne smemo motiti živali, kaj šele ovčarskih psov (skoraj vedno mastifov), ki skrbijo za črede. V gorskih delih lahko najdemo tudi konje, ptice ujede in jastrebe, ki letijo nad očiščenimi površinami. Četudi v nekem trenutku opazimo znake glede medvedjega območja ali rezervata, so možnosti, da bi medveda opazili, izjemno majhne. Seveda na teh območjih z medvedi ni priporočljivo kampirati, bivakirati ali stati in puščati hrano naokoli.
Zadnji dnevi, od Campomanes do vhoda v Oviedo, ustrezajo veliko bolj urbaniziranemu okolju, zgodovinsko zaznamovanemu s produktivnimi dejavnostmi, kot sta rudarstvo in težka industrija, kjer bomo napredovali blizu rečne struge rek Lena, Caudal in Nalón, skoraj vedno vzporedno s cestami, železniškimi progami in avtocestami.
To je ena najlepših jakobinskih poti na polotoku, a hkrati ena najtežjih in najbolj osamljenih poti, če ne celo najbolj osamljena. Že prvi dan bomo odkrili njegovo razbito orografijo, pot za zvin gležnja, zaradi zaporednih pobočij in strmih spustov. Dobra fizična priprava in nekaj znanja o gorah in njihovi meteorologiji bodo naši najboljši zavezniki.
Camino del Salvador, od Leóna do Ovieda, meri 119,7 kilometra in poteka le skozi 15 mest s storitvami (trgovinami, bari ali restavracijami, čeprav imajo običajno tedenski dan počitka in nekatere se zaprejo po koncu sezone), kar pomeni povprečno eno mesto s storitvami vsakih 8 km. Najdaljše razdalje brez možnosti oskrbe so: od Carbajal de la Legua do La Robla (19,0 km); od La Pole de Gordón do Poladura de la Tercia (14,6 km), saj je bar Buiza odprt le občasno popoldne; težka gorska pot med Poladura de la Tercia in pristaniščem Pajares (8,8 km), kjer je kavarna (preverite vozne rede), ter dolg odsek od Pajaresa do Campomanes (16,8 km).
León s 125.000 prebivalci in Oviedo s 215.000 prebivalci sta največji mesti, skozi katera prehajamo, Pola de Lena jih ima le 8.600, večji je Mieres s 36.000 prebivalci. Camino del Salvador poteka skozi dve pokrajini, od katerih vsaka pripada različnim avtonomnim skupnostim: provinco León v skupnosti Castilla y León in Asturias v enoprovincialni skupnosti z istim imenom. Meja med obema ozemljema je v pristanišču Pajares.
Večina pomembnih mest na tej poti, kot tudi predlagani konec etape , ima ekskluzivna prenočišča za romarje z različnimi zmogljivostmi in značilnostmi; v nekaterih zelo majhnih mestih bomo našli tudi hostle, brez drugih storitev, kot je primer Cabanillas, Buiza (León), Llanos de Somerón ali Bendueños (Asturias); Ponudba je dopolnjena s številnimi običajnimi nastanitvenimi objekti (penzioni, hoteli, hostli ali penzioni), ki so vsi vajeni sprejemanja romarjev in pohodnikov.
Ne pozabite, da ta pot prečka številna mesta brez kakršnekoli povezave, in da obstajajo manjša mesta, kot sta Poladura de la Tercia ali Pajares, ki kljub običajnemu koncu etape nimajo skoraj nobenih nastanitev ali restavracijskih možnosti, zato je priročno, da vnaprej načrtujete, kje boste prenočili, in si označite mesta s trgovino ali supermarketom za nakupovanje.
Camino del Salvador ni primerna pot za kolesarje. Težave za kolesarje se začnejo pri Buizi, na številnih odsekih, ki potekajo po gorskih poteh, strmih in kamnitih, običajno brez alternativne poti. Camino del Salvador se začne v središču Leóna, pred vrati katedrale, in si prvih 1,3 km deli s Francosko cesto. Ko pridemo do Plaza de San Marcos, na vogalu starega samostana, danes Parador Nacional, imamo razcep obeh cest, kjer Camino San Salvador nadaljuje samostojno pot. Na odseku med La Roblo in Buizo ta pot deli pot s Pozabljeno potjo, jakobinsko potjo, ki poteka v nasprotno smer; Gre za zelo starodavno pot, ki je bila pred kratkim ponovno odkrita. Markirana je s sovjimi znaki, zato ne prihaja do zmede.
Številni romarji so bili presenečeni nad številnimi znaki, ki od odhoda iz Leóna kažejo, da so (domnevno) na Vía de la Plata. Te plošče na lesenih stebrih, dejansko ustrezajo turističnemu izletu, ki ga je sponzoriralo več občin in hotelskih podjetij, ki so ga poimenovali Via de la Plata Route (v slogu ameriške ceste 66) in ki vodi do Gijóna… Poleg tega so ga označili v obe smeri, sever in jug.
Glavne različice ali alternativne poti med etapami Camino del Salvador:
Varianta rečne poti do Carbajal de la Legua: takoj ko prečkate razcep Parador de San Marcos, ko pridete do krožišča, priporočamo, da zapustite uradno pot in se spustite na rečno pot, ki poteka ob bregovih reke Bernesga, veliko prijetnejšo pot z drevesi in senco.
Alternativna pot iz Cascantesa do La Roble: je 1,5 km daljša, vendar poteka povsem po makadamskih cestah in vodi do konca La Roble.
Neposredna različica do San Miguel del Río: med spustom po cesti iz pristanišča Pajares imamo dva zaporedna razcepa, oba označena, do mesta Pajares (prvi je po poti, drugi pa bolj udoben in primeren za kolesarje); glavna pot se nadaljuje v smeri San Miguel del Río in je pot, ki jo morajo slediti tisti, ki so se odločili dan zaključiti v Llanos de Somerón, Bendueños ali Campomanes.
Obvoznica do Fresnea preko Munistiria: Na izvozu iz Llanos de Somerón se ta alternativna pot začne na levi – na razdalji, ki je enaka uradni poti – vzdolž gorskega masiva. Potrebno je upoštevati, da je to zelo zahtevna pot, ki ni primerna za večino romarjev, še posebej če imate vrtoglavico.
Nova pot iz Pole de Lena. Uradna cesta, na srečo, ne gre več na cesti AS-375. 3,1 km od Pole, ko pridete do bencinske črpalke, sta na voljo dve možnosti: na desni nova različica z odsekom skozi gozd (ki vključuje začetni vzpon in nato nežen in vrtoglav spust po zelo zaprti poti), medtem ko je klasična pot (po ravni in vedno po asfaltu, z nevarnim odsekom ceste) na levi, skozi mesto Villallana. Obe poti se srečata 2,2 km naprej.
Etapam je mogoče slediti na zemljevidu, z lokacijo uporabnika v realnem času, v aplikaciji Gronze za uporabo na cesti: Gronze Maps.
Kaj vse si velja ogledati?
V Leónu: katedrala Santa María de la Regla (14. stoletje), bazilika San Isidoro in njen kraljevski panteon (11.–12. stoletje), samostan-parador de San Marcos (16. stoletje), Rimski center za interpretacijo levov, sprehodi po ulicah Barrio Húmedo in Romantične četrti …
Silhueta volka, vedno budnega, na skali ob cesti, tik pred Buizo.
Čudovite pokrajine doline Tercia, še posebej vzpon na Cruz del Salvador.
Pogled s prelaza Cueto ali Coito (znan tudi kot Canto la Tusa), na nadmorski višini 1.568 metrov, vrh naše poti.
Po prvem delu spusta obiščite kolegialno cerkev Santa María de Arbás (12. stoletje), kjer je bila v srednjem veku romarska bolnišnica.
Ob prihodu v pristanišče Pajares, na nadmorski višini 1.378 metrov, se ustavite na pijači v kavarni starega Paradorja, medtem ko uživate v panoramskem razgledu s terase; In če je hladno, to naredite udobno ob štedilniku.
Spust skozi gozd Valgrande proti San Miguel del Río; Poleg številnih drugih dreves bomo šli pod monumentalnim kostanjevcem.
Lepe vasi Poladura de la Tercia (León), Pajares, Llanos de Somerón, Herías in Bendueños (v Asturiji).
Izjemna predromanska cerkev Santa Cristina de Lena iz devetega stoletja; nahaja se ob vznožju poti 4 km pred Pola de Lena, na vrhu majhnega hriba s pogledom na dolino.
Na Plaza del Requexu v Mieresu si privoščite nekaj jabolčnega sidra, točenega na tradicionalen način.
V Oviedu: vzemite Salvadorano in obiščite katedralo San Salvador; obiščite Muzej likovne umetnosti, Plaza del Fontán, cerkev San Julián de los Prados (VIII.–IX stoletje), gledališče Campoamor (devetnajsto stoletje). Odkrijte številne skulpture, ki krasijo trge in ulice centra, vključno s porodnišnico v Boteru, kipom filmskega ustvarjalca Woodyja Allena in veliko Mafaldo, ki sedi na klopi v parku. Na obrobju Ovieda obiščite asturijsko predromansko interpretacijsko središče s cerkvama Santa María del Naranco in San Miguel de Lillo.
Vir: Gronze.com
Foto: Mitja Zupančič
