Skradin in NP Krka
Narodni park Krka pripada Šibeniško-kninski županiji. S površino 109 km² zaobjame tudi največji in najlepši del rečnega toka Krke in spodnji del reke Čikole. Obiščemo ga lahko s kopna, kjer je glavni vhod Lozavac odprt vse leto, ali pa s Skradina, kar sta najbolj turistično poznana vstopa. Preseneti pa nas tudi pot na sever, preko Visovca, Rošklega slapa, samostana Krka, utrdb Bogočin in Trošej, slapa Manojlovac, pa vse do rimskega Burnuma.
Toliko lepote, zgodovine in tudi toliko vode, kot jo je v teh krajih, ni nikjer drugod v šibeniškem zaledju. Kdo bi si mislil, da samo porečje reke Krke skozi leto prejme okoli 1250 mm dežja/m². Za morjeplovca pa je prav poseben izziv vpluti v kanal sv. Anteja pri Šibeniku in nadaljevati plovbo mimo Zatona in naprej preko Prokljanskega jezera do starodavnega Skradina. Od tam pa se z ladjico popeljati do Skradinskega buka, ki velja za najdaljšo monomineralno steno v Evropi, preko katere se zliva najbolj poznani in največkrat obiskani slap na reki Krki. Njegove pregrade, otočki in jezera ustvarjajo najlepšo krajino znotraj parkovnega območja.
Še pred Skradinskim bukom gre torej ustaviti korak v Skradinu. Mestece je eno najstarejših v Hrvaški, ki je začelo pisati svojo zgodovino že v ilirskih časih. Svoje ime pa je mesto dobilo med rimsko vladavino, takrat so ga imenovali Scardona. Potem ko je bila Scardona uničena do tal, so ga Hrvati obnovili in poimenovali Skradin. Staro kamnito mestno jedro še danes priča o 6000-letni zgodovini kraja, ki ohranja nekatere znamenitosti: cerkev Marije z zvonikom, pravoslavno cerkev sv. Spiridona, cerkev sv. Hieronima in sv. Petka, pa seveda utrdbo Turin, ki se obnavlja, mimo nje pa vodi učna ribiška pešpot.
Mestece vse stavi na turizem, kjer prednjačijo navtični gostje, ki vežejo svoja plovila v eni najbolj zanimivih marin verige ACI, v samem centru mesta. Zasebne nastanitve so tudi ponujene, a po večini ne dosegajo zvezdic, ki jih oglašujejo navzven. Mnogo tega je potrebno urediti v tem starodavnem kraju, ki v lastni biti stopica na mestu.
Nekoč strateško trgovsko mestece se danes naslanja predvsem na bližnji narodni park, brez katerega bi bilo zapisano slepemu črevesu, ne pa turističnemu biseru z Jadrana. Tako pa je obiskati te kraje v času turistične sezone resen podvig zaradi številnih obiskovalcev in vročine, pred katero se skrijemo le v dolini reke, ob njenih kaskadah in slapovih. Najlepša je pomlad, ki pa ne sme biti prezgodnja, kajti do aprila narava še ne ozeleni in ne vozijo ladje po parku. Maj in junij sta najlepša, a tako bujno zelena, da zastirata poglede. Ponujata pa visoko vodo, ki se preliva in zliva preko sten in hrumi v smeri morja.
Mir in tišino lahko doživite na otoku Visovcu, sredi jezera na reki Krki, ki so ga že leta 1445 naselili frančiškani in zgradili samostan s cerkvijo. Gorvodno z Visovca se nahaja Roški slap z mnogimi kaskadami, ki jih ljudstvo pozna kot Orglice. Preko njih pelje 8,5 km dolga poučna pešpot Stinice−Roški slap−Oziđana pećina. Če bi nadaljevali proti toku, bi dosegli samostan Krka v Carigradski dragi, ki je središče pravoslavne cerkve s sedežem v Šibeniku. Še naprej, gorvodno, neposredno nad Manojlovaškim slapom, najvišjim slapom na reki Krki, pa se nahajajo ostanki rimskega vojaškega taborišča Burnum, bisera antične civilizacije, kjer so ohranjeni kamniti loki poveljniške zgradbe v taboru in amfiteater.
O bujnem rastlinstvu in endemskih vrstah naj poročajo botaniki. Nam pa ostane le, da izberemo kurz nazaj do odprtega morja med šibeniške otoke, še prej pa si ozaljšamo dušo v etno vasi, kjer na najboljši način spoznamo karakter in življenje tamkajšnjih ljudi ter okusimo najboljši drniški pršut.
