Bragoc Paulina
Foto: arhiv emorje.com
Mesto Krk in JK Plav so v dar od beneške zadruge Arzana dobili bragoc – tradicionalen star lesen ribiški čoln, s kakršnim so nekoč ribarili Čožoti, ribiči s Chioggie. Ti so ribarili tudi po vzhodni jadranski obali. Mrki ribiči s plitvih beneških lagun so včasih tudi na surov način osvajali nove ribiške pošte, med njimi tudi tiste na otoku Krku. Za seboj so pustili številne sledi, za njimi so ostali čolni in družine, ki so na novo pognale svoje korenine.
Prav na predvečer sv. Kvirina (3. junija), zavetnika mesta Krka in škofije, je v krško luko po skoraj 60-ih letih ponovno vplul obnovljeni bragoc. Resnici na ljubo je bila potrebna obnova tako temeljita, da bi skoraj smeli govoriti o repliki, a naj ostane pri izvornem čolnu, saj je na njem ostalo nekaj reber, ostalo pa je tudi ime – Paulina.
Po skoraj šestdesetih letih je bragoc ponovno vplul v krški mestni pristan.
Ob prisotnosti Giorgia Suppieja, predsednika Arzane, in članov društva JK Plav, so za dokončanje projekta najbolj zaslužni: Josip Mršić iz Pinezića, ki je naredil popolno rekonstrukcijo trupa, Franko Kraljić iz Malinske, ki je izdelal nadgradnjo in krčana Nedeljko Dunato in Željko Skomeršić. Skozi projekt Mala barka 2 je uspešno izgradnjo v večinskem delu financiralo mesto Krk ob pomoči Primorsko-goranske županije. Obnovljeni bragoc predstavlja veliko turistično pridobitev za mesto Krk, ki bo z njim tudi upravljalo. Barka je bila obnovljena v škveru Franka Kraljića v Malinski, turistom pa bo omogočen neposredni ogled plovila, saj bo privezan ob kamniti pomol v centru mesta. Bragoc se bo udeleževal klasičnih regat, hkrati bo služil tudi za šolo jadranja pod tradicionalnimi jadri in za druge didaktične vsebine.
V čezmejnem projektu ohranjanja in revitalizacije pomorske dediščine severnega Jadrana – Mala barka 2, Interreg Slovenija–Hrvaška, od 2014 do 2020, se je obnovilo že več bark, nekatere pa so v sklepni fazi. Tri so slovenske (ladja Biser v Izoli, izolska batana in piranski topo, kateremu se pravkar gradi njegova replika), na Hrvaškem pa je kar sedem plovil: pasara (l. 1954/ Lovran), guc (l. 1953/ Nerezine), guc (l. 1985/ Ika), levt (l. 1932/ Mošćenička Draga), gajeta (l. 1932/ Ičići), guc (l. 1990/ Selce) in bragoc (l. 1947/ Krk).
Prvi med glavnimi
