Leto 9, št. 107; Vrtoglavi rekordi

Hrvaški turizem je bil, kot običajno, prežet z jadikovanjem v predsezoni, potem pa je v letu 2026 spet dosegel zelo visoke številke, ki pa še ne pomenijo zadovoljnih gostov. Zato je skozi statistično sliko treba pogledati tudi strukturo sezone, ne samo trženjsko komuniciranih rekordov.

Po podatkih Hrvaške turistične skupnosti (HTZ) je bilo stanje konec septembra 2026 naslednje: januar–september 2026 so beležili 20,1 mio turističnih prihodov, 104,9 mio turističnih nočitev, kar je +2 % prihodov več glede na 2025, in +1 % nočitev glede na 2025.

Leta 2025 smo Slovenci ustvarili kar 11,1 milijona nočitev in bili tretji najpomembnejši tuji trg na Hrvaškem. Predvsem pa se nas drži sloves vseletnih gostov. Beri: ko se v mrzlih jesenskih in zimskih dneh po kamnitih uličicah obmorskih mest potikajo le mačke, smo ostali gostje večinsko iz Dežele.

Pogled na rekorde skozi številke postane zanimiv:

• Prihodi so zrasli za 2 %, nočitve pa samo za 1 %.
• Turistični promet torej raste počasneje od števila gostov.
• Hrvaška turistična skupnost sama opozarja na vprašanje cenovne konkurenčnosti.
• Julij je bil boljši kot v prejšnjih dveh letih, vendar vrhunec sezone ni prinesel tako izrazite rasti kot predsezona.

Hrvaška ostaja izjemno močna turistična destinacija, vendar se vse bolj odpira vprašanje razmerja med ceno in kakovostjo. Cene so primerljive z drugimi evropskimi priznanimi destinacijami. Razvoj turizma pa gre svojo pot, kar najbolj občuti lokalno prebivalstvo, ki ima zadosti turistov in si želi vzdržnostnega razvoja. Nova realnost nastaja v navtičnem sektorju, kjer že govorijo o trendu plavajočih apartmajev, medtem ko največja svetovna čarterska flota beleži negativen izplen.

Kaj pa posezona? Ko me vprašajo, če imam kakšen predlog za podaljšanje, zmeraj odgovorim na enak način: »Začnete jo prezgodaj, predvsem pa ostanite odprti!« Z drugimi besedami: posezono najlažje izboljšajo na način, da glavne sezone ne sklenejo že sredi vročega septembra.

V posezoni je v Opatiji cena za skodelico bele kave 4,10 €. Če želi Hrvaška razvijati celoletni turizem, mora razmišljati tudi o cenah v novembru, ne samo o zaslužku v avgustu. To ni več turistična sezonska cena, ampak cenovna politika, ki se je očitno udomačila. Opatija je sicer prestižna turistična destinacija, z dolgo tradicijo hotelirstva in kavarniške kulture. Toda novembra, ko je turističnega vrveža precej manj, bi pričakoval nekoliko bolj umirjene cene. Še posebej pri kavi. Ta je vendarle del vsakdanje kavarniške kulture, ne luksuzna dobrina. Če povem po mornarsko: morje je lahko zastonj, pogled tudi, ampak bela kava očitno pluje v luksuznem razredu.

Mitja Zupančič

Odgovorni urednik

Podobne teme:

• V Izoli presegli pol milijona prenočitev
• Leto 9, št. 104; Krk v primežu masovnega turizma
• Odlični trendi v hrvaškem turističnem prometu
• Dober obisk Izole tudi jeseni
• Leto 1/ št. 8, Kriv je mundial