Leto 4/ št. 45; Brez stresa ni dopusta

Vsakdo ima svoje vtise minulega poletja, in vsakomur je ponujena izbira, tudi meni, četudi nisem prav inovativen. Stalno odhajam med najlepše otoke na svetu, na modri Jadran, in vsako leto posebej se čudim, kaj za vraga me tako vleče, da niti ne pomislim, da je svet na dlani, velik in poln čudes.

Tudi letos nisem spremenil svojih navad, zato sem plul po znanih nevidnih morskih poteh in se ukvarjal predvsem z uganko, kako sredi turistične sezone odkrivati lepote vzhodne jadranske obale brez pretiranega stresa in debele denarnice v žepu. Misija nemogoče, a to sem hvala bogu dojel šele, ko sem zapeljal barko nazaj v matično pristanišče.

Začelo se je že prvi dan, torej pred plovbo, ob urejanju potrebnih formalnosti. Kaj ti pomaga, če morjeplovci lahko poravnamo turistično pristojbino samo preko spleta in nam ni treba več obiskati kapitanije, ko pa jo moramo, saj moramo kupiti plovno »vinjeto«. Še več, po izpolnitvi formularja moramo z UPN-obrazcem na banko nakazati denar, plačila pa ni mogoče opraviti z bančno kartico, ampak le v domači gotovini. Nato pa se je treba z dokazilom o plačilu vrniti na kapitanijo, ki dela po svojem urniku, in ne tistim, ki je objavljen na spletu. Lokalni kapitan je pač tisti, ki postavlja pravila igre, objave in obvestila na socialnem spletu pa ga ne zanimajo.

Že res, da je v Jadranu zbrana največja svetovna čarterska flota, a kaj, ko so ponujena plovila po pravilu daljša od 40 čevljev, neznanje upraviteljev čolna pa sorazmerno narašča z dolžino, kar se dobro vidi že pri pristajanju v brezvetrju, da ob vetru niti ne govorim. Posebna predstava je tudi ob polnjenju ali dolivanju goriva, predno se plovilo vrne v čartersko bazo. V viški luki vsak dan in vsako uro stoji vsaj 20–30 plovil v vrsti za gorivo. Bencinska postaja zaseda operativno obalo v dolžini 4 x 4 m in ima že vsa leta dve ročki za točenje goriva (zeleno in črno). Ko pa ob 12. uri pripluje policijski čoln, ima pred vsemi prednost, kar je razumljivo. Toči dve toni, nato pa ostane privezan k črpalki debelo uro. Menda je na drugi strani ceste restavracija, kjer ponujajo kakovostna in cenovno ugodna kosila in malice, nervozno in neuko ljudstvo pa vmes krmari in izgublja živce po zalivu.

Ne znam si predstavljati, pod kakšnim pritiskom so lastniki in uporabniki motornih plovil, sam sem se odločil, da bom točil gorivo le še v predsezoni in pozni jeseni, ko ni praktično več nikogar na vodi. Ne le povečevanje flote in gradnja komunalnih privezov ter postavljanje boj povsod in v vsakem zalivu, potrebna bi bila tudi druga zaledna infrastruktura, ki bi omogočala civilizirano funkcioniranje našega dopusta, s tem pa tudi navtičnega.

Plovke za privezovanje so res povsod po Jadranu in po vseh zalivih, kjer to omogoča globina, ne glede na rožo vetrov. Važno, da se pobira denar, če se že smeti več ne odvaža, po zakonu pa itak noben koncesionar ne odgovarja za varnost boj in primernost (po teži in velikosti) privezanega plovila. Še več: koncesionarji morajo za postavljeno število boj na označenem koncesijskem področju vnaprej plačati županiji pristojbino, ki je precej visoka, zato so na bojah, posebno ob slabi vremenski napovedi, dobrodošle in želene velike in čim večje barke, od majhnih so pač iztržki premajhni. Ni ravno dober občutek Francoza, ki je kupil 21-čeveljsko jadrnico z dvižno kobilico, zato da bi lahko sidral v plitvi vodi ali pa jo celo naslonil na obrežje k obali, ko mu koncesionar zapove, da se mora privezati k boji, sicer pa ima itak pravico zaračunavanja nad celim zalivom, ki si ga je malček prisvojil.

Tudi na tem področju se kažejo operativne rešitve, ki pa gredo v smeri pavšalnih plačil do 12 m, od 12 do 15 m in nad 15 m (po dogovoru), dogovorno plačevanje pa bi znalo biti sploh zanimivo, predvsem ker so te kategorije v praksi brez izdanega računa.

Ja, marsikaj se je spremenilo na Jadranu v zadnjih letih, tudi morje je do konca onesnaženo, vanj se izpušča vse, tudi olje iz ladijske kuhinje, in to v plitvem mandraču, čez pa se zlije pril, da glasbenega in svetlobnega onesnaževanja niti ne omenim.

Torej, kako v času turistične sezone pluti po Jadranu brez pretiranega stresa? To več ni mogoče, zato ostani doma in se prestavi izven poletne sezone ali pa izberi kakšno drugo destinacijo. No, nekateri so resno vzeli slogan »Come to Cres, no stres« in prišli na otok, ampak bili so brez plovila, svoje kemperje pa so brez sramu zarinili globoko v pragozd otoka, kar pa je druga skrajnost. Skrajnost pa ni nikoli nobena prav dobra.

Mitja Zupančič

Odgovorni urednik

Podobne teme:

• Leto 1/ št. 5, Jadranska predsezona 2018
• Nove cene cestnin v Hrvaški
• Močno onesnaženo morje v Klenovici
• Leto 6, št. 62; Pomorska dediščina Jadrana
• Leto 1/ št. 10; Sol, ki ni našla poti