Leto 1/ št. 11; Vzdržnostni turizem

Nekoč so v turizmu veljale statistične številke o številu prihodov gostov in nočitev, danes pa se svet ozira drugam.

Svet se spreminja, zaradi interneta je postal zelo majhen, skoraj predvidljiv, saj ga je mogoče opazovati s fotelja. On line komunikacija v turizmu je glavna, globalna, trenutna in sprožena v hipu. Zato je toliko večja odgovornost medijev, ki kreiramo novice in jih pošiljamo v svet, da so te preverjene in točne. Z e-komunikacijo se močno spreminjajo tudi navade in želje kupcev, v našem primeru turistov, ki prihajajo na destinacije. Ljudje vse več potujejo, odkrivajo nove kraje, strategije razvoja turizma na celotni vzhodni jadranski obali pa gredo v smeri razvoja navtičnega turizma in petzvezdične nastanitvene ponudbe na kopnem.    

Medtem ko državni glasniki statističnih uspehov turizma v vseh državah že sredi sezone sporočajo dvig kazalcev uspešnosti za 6 do 10 odstotnih točk, se strokovnjaki, zapriseženi tej turistični gospodarski veji, vse bolj sprašujejo, katere so prioritete v razvoju turizma, predvsem pa, kako omogočiti vzdržnostni turizem, ki bo temeljil na trajnostnem razvoju. Tu pa številčnost prihodov na destinacijo ni več v prvem planu. Gre za kakovost življenja, predvsem za lokalne prebivalce, ki živijo tam skozi vse leto, pa tudi za turiste, da si smejo in zmorejo ogledati krajevne in mestne znamenitosti ter priti in sesti na izbrane lokacije na človeka vreden način.

Na udaru so predvsem stara mestna jedra, ki v času turistične sezone pokajo po šivih. Tu velja izpostaviti biser Jadrana, Dubrovnik, ki ga turisti z vsega sveta dobesedno okupirajo. Znotraj mestnega obzidja se ne da niti premikati, kaj šele sesti v številne lokale, ki na Stradunu ponujajo svoje storitve, še manj si ogledovati zgodovinske pomnike kulturne dediščine. Dodatno težavo predstavljajo velike potniške ladje – cruiserji, ki pripeljejo maso ljudi. Ti se hkrati vsujejo v mesto, po zadnji raziskavi pa gost z ladje, ki je pravo potujoče plavajoče mesto, porabi za oglede in bivanje na kopnem le 37 EUR na dan. O pereči problematiki smo povprašali župana Dubrovnika, gospoda Mata Frankovića, ki nam je preko svojega urada tudi prijazno odgovoril na naša vprašanja. Dubrovnik se, enako kot vse druge znane in želene destinacije v svetu, sooča z izzivi prevelikega števila turistov. Dodaten problem Dubrovnika so cruiserji, zato se je mestna uprava povezala z zadrugo CLIA, ki združuje največje cruiserske svetovne družbe, da bi z boljšim razporedom vplutij potniških ladij zmanjšala gnečo v pristaniščih in posledično v mestih. Mestna uprava je začela tudi s projektom Spoštujmo mesto/ Respect the City, preko katerega uveljavlja vrsto ukrepov, da bi turistom omogočili boljša doživetja v Dubrovniku, hkrati pa olajšali življenje domačinom v tem turističnem mestu. Župan in njegova ekipa verjameta, da bodo uspeli v projektu vzdržnostnega turizma le, če bodo imeli hkrati zadovoljne goste in tudi meščane. Tako bosta že prihodnjo turistično sezono v dubrovniško mestno luko smela vpluti le dva cruiserja dnevno, dodatne, še močnejše regulacije prihodov, pa bodo uveljavljali leta 2020. Skupno število prihodov velikih potniških ladij sicer ne bo zmanjšano, bo pa razporejeno skozi daljše časovno obdobje, na kar pa so jadranske turistične destinacije, ki uveljavljajo znano krilatico Turizem 365 dni, že pripravljene. V načrtovanje obiska starega mestnega jedra pa vstopa tudi visoka tehnologija. Umetna inteligenca z izdelavo strojne opreme in aplikacij bo sporočala in usmerjala turiste znotraj mestnega jedra glede na zaznavanje števila gostov in njihovo optimizacijo v zgodovinskem mestnem jedru. Ob vsem zapisanem pa mesto ostaja »Libertas Ragusa«, odprto svetu in ljudem, dober gostitelj za vse vrste turistov, ki pa jim želijo ponuditi visoko kakovostno storitev.  

Tako Dubrovnik, s podobnimi težavami se srečuje Boka kotorska, v katero je preteklo sezono vplulo kar 384 cruiserjev, ki so zasedli Kotor, da mu grozi, kot celotnemu zalivu, zaradi prekomerne pozidave in nereguliranega prihoda turistov ter posledičnega onesnaževanja morja, celo izbris iz UNESCO-vega seznama svetovne kulturne dediščine. Enaka zgodba se dogaja v zgodovinski Soloni, današnjem Splitu, mesto Hvar se s trdimi prijemi župana bori proti vandalizmu in za vzdržnost bivanja, pomenljive so italijanske Benetke, ki z nesmiselnimi in visokimi kaznimi celo odganjajo turiste.

Na listi trajnostnega razvoja pa se je znašel tudi slovenski Koper, ki z okoli 75 letnimi prihodi cruiserjev že piše svojo turistično zgodbo, ki jo iz izkušenj drugih previdno pelje v smeri vzdržnosti. Sodoben turist si želi ne le sonca in morja, ampak tudi miru, neokrnjene narave in ponujenih dobrih vsebin – kulturnih, športnih, kulinaričnih, zabavnih in vseh mogočih. Kakovost bivanja in ohranjanje čistoče morja sta na prvem mestu, kar so zaznali tudi lastniki in upravitelji marin na Jadranu, ki obnavljajo infrastrukture marin, na račun kakovosti bivanja in večjih plovil pa zmanjšujejo število obstoječih privezov. Morje pa še naprej valovi in se skozi naravni cikel samopreživetja bori s plastiko, odpadki in vsemi drugimi neumnostmi civilizacije, pogosto slabo civiliziranega sveta.

Namig za prihodnjo sezono: Kvarner, tako blizu, pa še tako neraziskan, in tudi v času najvišje turistične sezone precej neobljuden, z novimi marinami in privezi pa turistično in navtično zelo zanimiv. Velja ga doživeti!

Mitja Zupančič

odgovorni urednik

Podobne teme:

• Dubrovnik je omejil število cruiserjev
• Leto 7, št. 74; Turizem, kot je že bil leta 2019
• Odlični trendi v hrvaškem turističnem prometu
• Potniška ladja Bolette prvič v Kopru
• Viking Sky spet v Kopru