Leto 3/ št. 25; Nesreče in varnost na morju

Ko sem bil pred koncem leta povabljen, naj vodim navtični večer v družbi dveh znanih morjeplovcev, sem moral za uspešno vodenje preštudirati kar nekaj gradiva. Dojel sem, da ljudje radi spoznavamo tuje kraje, z zanimanjem poslušamo o prigodah na oceanih in drugem visokem morju, ne zavedajoč se teže in sporočilnosti tragičnih momentov, tudi če so se z veliko sreče na koncu nekako izšli na način, da ni ugasnilo človeško življenje.

Na oceanih sveta seveda prevladujejo drugačne vremenske razmere kot v Sredozemlju, in še posebej na Jadranu. Plovba in jadranje preko oceana zahteva drugačno pripravo posadke ter pravilno izbiro plovila. Proti silam narave enostavno ni mogoče, zato je treba kdaj tudi popustiti in vsaj začasno spremeniti kurz. Množica sodobnih navigacijskih naprav nam omogoča večjo varnost in povezanost s svetom, tudi ko smo daleč stran od celine. Še vedno pa velja staviti na znanje in izkušnje, obeh je vselej premalo, a kot rečeno, brez sreče tudi ne gre.

Večina slovenskih navtikov (jadralcev in drugih morjeplovcev) se preganja med hrvaškimi otoki, potem ko na hitro zapustijo istrski polotok in po navadi obrnejo pred Dubrovnikom. Jadran nekako jemljejo precej z lahkoto, vsaj tako se zdi, ko človek v poletnih mesecih opazuje obnašanje, manevre in (ne)znanje sredi morja, enako na privezih in sidriščih po zalivih.

 

 

Turističnemu sektorju in čarterskim agencijam ne gre v prid, da bi spreminjali zakonodajo za pridobitev izpita za voditelja čolna, še manj da bi uvedli obvezni praktični del pred pridobitvijo dokumenta o usposobljenosti voditi različna plovila, sploh pa ne, da bi najemniki čarterja morali posedovati dokument o usposobljenosti za vodenje najetega plovila in skrbi za posadko. V ospredju je pač »bizins«, človek kot običajno v takšnih primerih ostaja zadaj.

Pa kljub vsemu osvežimo spomin in si poglejmo nekatere številke. Do konca novembra 2019 je bilo po podatkih Uprave RS za pomorstvo samo v slovenskem morju evidentiranih 39 nesreč plovil, enako število onesnaženj in 13 bližnjih nesreč. Pridobili smo tudi podatke Ministrstva morja, prometa in infrastrukture R Hrvaške. SAR je oktobra 2019 na srečanju v Dubrovniku predstavil rezultate svojih akcij. Teh je bilo v prvih desetih mesecih preteklega leta evidentiranih kar 544, od tega samo v juliju in avgustu 254. Nasukanje in trk sta stalnici, skrbi pa dejstvo, da se povečuje število medicinskih reševanj in akcij zaradi opravilne nesposobnosti plovila.

Posledično zgornje podatke lahko razumemo, torej da je v segmentu plovil za šport in rekreacijo upadla ekonomska moč, z njo pa tudi redno, strokovno in pravilno vzdrževanje plovil in opreme. V drugem primeru pa, da se aktivna navtična publika stara. Prav na tem področju pa v večini tozadevnih šol, akademij in treningov kronično primanjkuje izobraževanja o zagotavljanju zdravja in nudenju prve pomoči na morju, kar se je pokazalo tudi na že omenjenem navtičnem večeru. Udeležili smo se ga predvsem kuštravi in osiveli sivi panterji. Kljub velikim morjeplovnim izkušnjam smo se strinjali, da nobeno morje ne ostaja prostodušno in enostavno, ampak zelo zahtevno, tudi Jadransko, in to celo v poletnem času, ki je vse bolj zaznamovano z močnimi nevihtami, prehodi front, vodnimi trombami in orkanskimi udarci vetra. Ko pa pridejo še visoki valovi, čez 10 m, kot so bili novembra lanskega leta, nastane panika in skoraj obsedno stanje.

 

 

Na Jadranu pač nismo navajeni takšnih razmer, a slej ko prej se bo treba soočiti z njimi in se naučiti jadranja in drugih manevrov tudi po viharnem morju. Za začetek in izkazan dober namen pa bo že dovolj ozaveščenost, da je uporaba reševalnega jopiča in varovalne vrvi več kot dobrodošla, če za enkrat še ni obvezna. Prav slednje pa nas že na prvi pogled razlikuje od drugih, zrelejših navtičnih držav, posebej skandinavskih.

Še imamo čas, da postorimo več v smeri lastne varnosti na morju. Ne le sreča, predvsem znanje in izkušnje bo potrebno pridobiti. Nekatere jadralske in druge morjeplovne akademije ter klubi so se že zganili, morda se bo tudi zakonodajalec.

Mitja Zupančič

odgovorni urednik

Podobne teme:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close