Ladijska polena
Besedilo in fotografija: Mitja Zupančič
Ladijska polena (fr. la poulaine – ladijski kljun) ni le kos debla, ki krasi premec barke. Lesene okrasne figure že tisočletja krasijo ladijske kljune in predstavljajo tisti votivni element, ki prinaša zaščito barki in mornarjem, a le, če ti verjamejo vanjo.
Premce egipčanskih ladij so krasile rezbarjene šakalove glave Anubisa – vodnika po poti, arabske ladje je krasila ovnova glava, feničanske konjska, Vikingi pa so imeli na svojih ladjah ladijske polene v obliki normanskih zmajev in kač. Polene so krasile vse tipe ladij: vojaške, tovorne in ribiške. Celo pirati so verovali vanje. Različne podobe ladijskih polen so običajno imele značilno velike ustnice in izrazite oči. Ker se je vsako plovilo na morju obnašalo in odzivalo na samosvoj način, so ljudje verovali, da so ladje živo bitje, vsaka s svojim značajem in posebnostmi. Zato je bilo tako pomembno, da so ladji izbrali pravo ime. Enako, če ne celo bolj pomembno, kot ime, pa je bila pravilno izbrana ladijska polena, da bo ladjo znala varno voditi po širnem morju.
Morje je za človeka velika neznanka, zato je morda tako vznemirljivo. Že Hemingway je v svojem romanu Starec in morje zapisal, da je o morju zmeraj razmišljal kot o nečem ženskem, kar lahko da ali vzame veliko milost, in res da včasih stori kaj divjega ali hudobnega, ampak samo zato, ker ne more drugače.
Človek si nikoli ni znal razložiti nastanka morja, zato ga je hitro postavil na mesto božanstva. Kult morja je tako primarno zrastel iz strahu pred neznanim in neobvladljivim elementom, votivna figura na premcu ladje – ladijska polena, pa je mornarje in ribiče na morju ter njihove barke varovala pred naravnimi nesrečami in neznanimi nadnaravnimi silami. Pred leti je umetnostna zgodovinarka in muzejska svetovalka v Pomorskem muzeju Piran, Duška Žitko, napisala knjižico Ladijske polene. V njej so predstavljeni tudi vsi ohranjeni primerki, ki jih hrani slovenski pomorski muzej: polena Meduza, morski konj, ovčje runo, mala morska deklica, ladijska pošast, Nereida in sv. Marija. Ladijske polene še dandanes krasijo premce bark, predvsem v severno evropskih in skandinavskih državah, kjer je pomorska tradicija dolga in prežeta z močnim pomorskim verovanjem.