Jadralna klasika kraljevskega razreda

Mariska je 27,6 m dolga luksuzna jadrnica, ki so jo zgradili leta 1908. Njen prvi lastnik je bil Arthur K. Stothert – Ecosse. Do leta 1917 so vsega skupaj zgradil 20 enakih bark, ohranile so se le štiri: Mariska (1908), Hispania (1909), Tuiga (1909) in The Lady Anne (1912).

Besedilo: M. Zupančič, vir: Classic Sailboat org., fotografija: Gašper Bokal, Giovanni Tesei, Vinko Oblak  

Od leta 2007 do 2020 je bil njen lastnik Christian Niels – Suisse. V treh kabinah ponuja udobje za pet gostov in dva člana posadke. Njene jadralske sposobnosti pa so, ob primernem stanju morja, vrhunske. Klasična Fife Sailing Yacht Mariska je bila leta 2017 na listi Johna Solomona (Northrop & Johnson) za 2.850.000 EUR ponujena v prodajo. Ta je bila sklenjena na javni dražbi leta 2020.

 

 

2/20 v seriji 15 m

Kot druga v seriji klasičnih lepotic je bila zgrajena v mahagoniju v škotski ladjedelnici William Fife. Zasnoval jo je William Fife III. Njena zašiljena linija, ozek trup, dolga kobilica in jadrevje pa so že na daleč izdajali, da je grajena za tekmovalno jadranje in zmage na regatah. Res je bila zmagovalka na številnih regatah v svojem razredu, na prvi, Cowes Regatti, že leta 1911. Mariska je bila zmagovalka tudi 15 m Class Trophy v letih 2011, 2013, 2014, 2016 in 2017.

Leta 2007 jo je novi lastnik dal popolnoma obnoviti. Restavriranje je trajalo polni dve leti, rokodelski mojstri so porabili za njeno obnovo več kot 25.000 delovnih ur, nato pa so jo septembra 2009 spustili nazaj v morje.

Od takrat naprej je Mariska nadaljevala s tekmovalnim jadranjem in se udeleževala številnih klasičnih regat. Npr., samo leta 2016 je Mariska bila prva na regati v Giragliji, Puertu Sherry, San Remu in na klasični regati v St. Tropezu, ki jo pogosto imenujemo tudi »The Grand Slam’ of classic yachting«.

 

Pia in Mariska, dve klasični tekmovalni lepotici, ki ju lahko pogosto opazimo jadrati po Piranskem zalivu.

Francoski St. Tropez

Francosko super mondeno letovišče St. Tropez na Azurni obali je bilo z marino tudi Mariskina matična luka. Njen aktualni lastnik se je pri nakupu zanašal na strokovno mnenje mladega Slovenca, Dana Poljšaka, ki ga širša javnost že dobro pozna kot čudežnega fanta, ki je s šestnajstimi leti začel graditi lasten škuner po imenu Cassiopeia, in ga dokončal pri rosnih dvajsetih letih. Zaupal mu je tudi krmilo Mariske, kot skiper pa je Dan zbral 8-člansko posadko in 21. maja 2020 z jadrnico v dvanajstih dneh uspešno preplul razdaljo od St. Tropeza do Portoroža. Jadrali so skozi Boke di Bonifacio ter pristali v Napoliju. Od tam so nadaljevali ruto skozi Mesinsko ožino/preliv do Crotone in zaradi močnega vetra prekinili plovbo. Nadaljevali so do Ancone, nato pa prepluli Jadran. V Piranski zaliv je Mariska vplula 2. junija 2020 okoli 11. ure, Marina Portorož pa je postala njen novi dom.

Dan Poljšak – skiper

»Uresničile so se mi sanje. Še danes ne morem verjeti, da sem postal skiper in skrbnik te klasične lepotice. Saj pravim; vselej sem si želel le dvoje, svojo delavnico – mali škver, za gradnjo bark v lesu ali pa profesionalno delo na klasični lepotici. Naključja so se seštela, rezultat pa je, da se mi je uresničila življenjska želja.

Ko sem jadrnico prevzel v marini St. Tropez sem čutil veliko odgovornost do same barke, njene zgodovinske vrednosti, tekmovalnih uspehov, dosedanjih lastnikov in novega lastnika, ki mi je zaupal skrb in poveljevanje pri transferju Mariske s Francije v Slovenijo.

Imel sem srečo z izbiro posadke in tudi vremenom, ki nam je precej dobro služilo. Na transferju nas je bilo osem ljudi, generacija prijateljev, samih skromnih morjeplovcev, ampak z velikim jadralskim znanjem. Sedem fantov in eno dekle, moja sestra, ki pa, tako kot sam, tudi živi za jadranje.

 

Premčni prostor je v celoti namenjen hranjenju opreme in jader.

Posadko so sestavljali:

Skiper:

Dan Poljšak

Posadka:

Lara Poljšak

Žiga Polanc Žiži

Gape Bokal

Luka Ličan

Danijel Germek

Jurij Sinkovec

Martin Peternelj

Za transfer nas je bilo potrebnih najmanj osem. Če pomislite, koliko jadrevja ima barka na razpolago, naj omenim le glavno jadro, ki ima površino kar 195 m², pa 350 m² genakerja, in še bi lahko našteval, smo kar garali. Pri dviganju in spuščanju so zares potrebne roke, sploh pri slednjem. Sicer pa je z dolžino čez vse 27,60 m lahko vodljiva jadrnica, ki z lahkoto z vetrom v polkrmo ali z boka, dosega hitrosti 8 vozlov, s flokom tudi devet, le visok val ji ne ustreza. Ko smo imeli ugoden veter, smo seveda šli na jadra, tega je bilo okoli 15 % naše poti, ostalo pa nas je gnal Yanmar, s 4 cilindri in 128 KM. Pri samem transferju ni bilo večjih težav. Na poti smo se ustavili le trikrat: Napoli, Crotone in Ancona. Pa še za ta pristanišča smo morali zaradi specifičnega koronskega časa, ko so bile meje zaprte, najeti pristaniškega agenta, da nam je rezerviral prostor itd. Konec koncev ima jadrnica 2,80 m ugreza, kar je kar problem glede globine, predvsem v južnoitalijanskih pristaniščih.

Prepluli smo Mesino in Bonifacija, v Crotone pa smo se zavlekli za nekaj časa, zato da je padel močan veter, ki je ustvarjal velik val, barko pa utrujal in zaustavljal na treh vozlih hitrosti. Drugih večjih problemov ni bilo. Najprej je pihalo s 25 vozli, potem pa smo v povprečju imeli 10–15 vozlov vetra. Barko pa so v Sredozemlju vseskozi spremljale jate delfinov. Ogromno jih je, si sploh nisem znal predstavljati, kako množični so. No, na plovbi sem videl tudi kita, da o ribi mesec (Mola mola) niti ne govorim. Res je smešna ta riba, neokretna, počasna in prav nič boječa. Še največjo težavo so prav pri Crotoni predstavljale plavajoče ribiške mreže. Zvečer jih niti slučajno ne vidiš, v njih se z lahkoto zaletiš in zapleteš. Zelo nevarno za gliserje in jadrnice z bulbom (balastno kobilico). No, mi smo jih enostavno povozili in pustili za seboj.

Še največ vetra pa smo bili deležni prav ob vstopu na Jadran. Zanimivo, mar ne? Mariska na krmi še zmeraj nosi angleško zastavo (Island Man), po državi, kjer je bila splovljena. Oznaka D1 pa je črkovna oznaka klase The International Fifteen Metre Class, 1 pa prva v seriji tekmovalnih jadrnic. Mislim, da Hispania nosi oznako D5, Tuiga D3 in The Lady Anne D10. Glavni material je teak, iz njega je grajena oplata, iz hrasta so zgrajena rebra in gredelj. Leta 2009 je bila v Franciji narejena generalna rekonstrukcija in obnova barke. Popolnoma nova sta paluba in gredelj.

Za dnevno jadranje barka potrebuje pet ljudi, za regatno pa sedemnajst izkušenih jadralcev. Mariska je sedaj na vezu v marini Portorož. Lastnik se še ni odločil, če bo nadaljeval z regatnim jadranjem, saj bi potem morali drugo leto na pomlad jadrnico spet prepeljati v Sredozemlje. Zagotovo pa bomo že letos odjadrali na zasebno križarjenje po Jadranu. Vem, da bo z dvignjenimi jadri odlična kulisa turističnih jadranskih mest in nov magnet za sodobne turiste, upam da tudi tiste, ki bodo preživljali počitnice na slovenski obali, še posebej v Piranu in Portorožu,« je še dejal Dan, predno je odšel nazaj na jadrnico. Osem člansko posadko, ki je Marisko uspešno prepeljala in Francije v Slovenijo, sestavlja tudi Lara Poljšak.

 

Podatki o barki:

Graditelj: William Fife & Son

Konstruktor: William Fife III

Notranji design: Fife/ Ines Knoll Design

Model: 15 m Class

Leto gradnje: 1908

LOA: 90,7 feet (27,60 m)

Širina: 4,20 m

Maksimalni ugrez: 2,73 m

Izpodriv: 35 ton

Balast: 16 ton

Zastava: Otok Man

Št. gostov: 5

Št. kabin: 3

Posadka: 2

Jadra:

Skupna površina 730 m²

Glavno jadro (Main Sail): 195 m

Zgornje – vrhnje jadro (Topsail): 56 m

Genaker (Gennaker): 350 m

Flok (Jib): 47 m

Viharno jadro,Trinquette (Staysail): 37 m

Skrajšani flok (Flying Jib): 45 m

Motor:

Yanmar 4JH4G, diesel, 74,57 kW (110 hp)

 

Notranji design sta prispevala Fife & Ines Knoll Design.

1908, Mariska, D1

Črka D je torej rezervirana za 15 m Class yacht, ki jo je zasnoval in konstruiral William Fife, leto dni po tem, ko je bila 1907 splovljena Shinna. Jadrnico so zgradili za naročnika A. K. Stotherta, enega najbolj eminentnih ljudi jahtnega sveta tistega časa, ki je bil vse od leta 1894 pravi zbiratelj zmagovalnih tekmovalnih jadrnic.

Angleška tekmovalna sezona regatnega jadranja traja od konca maja do konca septembra. Leta 1908 je svojo tekmovalno pot Mariska sprva skromno začela v Port Victoriji na Temzi, ko je v družbi dveh 15 m Class yachts odplula proti Škotski, kjer se je konec junija udeležila »Race on the Clyde«. Na regati v Le Havru je istega leta, 28. in 29. julija, 21 morskih milj dolgo regato odjadrati v 2 urah, 34 minutah in 55 sek. Naslednji dan pa je prvič za seboj pustila Shinno, kar je bil pravi spektakel dneva, za njo so ostajale tudi mnogo večje 23-metrske jahte. Mariska je prvič zmagala na regati v Le Havru, triumf si je zagotovila s prvim in drugim mestom. S tem se je začel njen zmagoviti pohod, ki je najbolj prepoznaven prav v zadnjem desetletju, po uspešni obnovi in restavraciji. Oglejmo si, kakšni so bili njeni rezultati od 2009−2016:

Tekmovalna zgodovina D1 – 2009/2016

2009
Classic Week Monaco Mise à l’eau – 2. mesto
Coupe d’Automne YCF Cannes–St. Tropez – 2. mesto

2010
Ladies Cup St. Tropez Trophée Virginie Heriot – 1. mesto
Calanques Classiques Marseille–Cassis – 2. mesto
Les Voiles d’Antibes Trophée Panerai – 1. mesto
Vele d’Epoca Imperia Panerai Challenge – *2. mesto
Régate Nice–Cannes – 2. mesto
Les Régates Royales Cannes Panerai Challenge – 1. mesto
Coupe d’Automne YCF Cannes–St. Tropez – *2. mesto
Les Voiles de St. Tropez Rolex Cup – 4. mesto
Classement Général AFYT 2010 – 3. mesto
Panerai Challenge »OVERALL« saison 2010 – 1. mesto

2011
Calanques Classiques Marseille–Cassis – 2. mesto
Les Regates Impériales Ajaccio Panerai Challenge – 3. mesto
Les Voiles d’Antibes Panerai Challenge – 1. mesto
Les Voiles du Vieux Port Marseille – 4. mesto
Puig Vela Classica Barcelone Puig Tropheo – 5. mesto
Copa del Rey Mahon Panerai Challenge – 6. mesto
Classic Week Monaco 15MJR Class Trophy – 1. mesto
Les Régates Royales Cannes Panerai Challenge – 4. mesto
Coupe d’Automne YCF Cannes–St. Tropez – *6. mesto
Les Voiles de St. Tropez 15MJR Class Trophy – 1. mesto
Classement Général AFYT 2011 – 2. mesto
15 MJR Class Association Trophy 2011 Prologue – 1. mesto
Trophée Panerai »OVERALL« saison 2011 – 4. mesto

2012
Les Regates Impériales Ajaccio Panerai Challenge – 1. mesto
Copa de Espana Puerto Sherry 15MJR Class Trophy – 3. mesto
Copa del Rey Mahon Panerai Challenge – nc
Vele d’Epoca Imperia 15MJR Class Trophy – 1. mesto
Les Régates Royales Cannes Panerai Challenge – 5. mesto
Les Voiles de St. Tropez 15MJR Class Trophy – 3. mesto
Classement Général AFYT 2012 – 8. mesto
15 MJR Class Association Trophy 2012 – 2. mesto
Prix AFYT Armateur de l’Année 2012 Méditerranée – 1. mesto

2013
Coupe des Dames St. Tropez – 3. mesto
Les Regates Impériales Ajaccio Panerai Challenge – 1. mesto
Les Voiles d’Antibes Panerai Challenge – 1. mesto
Porquerolles Classiques – 1. mesto
Le Bailly de Suffren St. Tropez–Porto Rotondo – *3. mesto
St. Tropez–Malte Porto Rotondo–Trapani – 1. mesto
Copa del Rey Mahon 15MJR Class Trophy – 2. mesto
Marseille 15MJR Class Trophy – 1. mesto
Classic Week Monaco 15MJR Class Trophy – 3. mesto
Portofino Rolex Cup 15MJR Class Trophy – 2. mesto
Les Régates Royales Cannes Panerai Challenge – 3. mesto
Coupe d’Automne YCF Cannes–St. Tropez – ab
Les Voiles de St. Tropez Rolex Cup – 7. mesto
Classement général 15MJR Class Trophy 2013 – 1. mesto
Classement Général AFYT 2013 – 2. mesto
Trophée La Belle Classe »Art de Vivre« 2013 – 1. mesto
Prix du Yacht Club de France »Valeurs du Nautisme de Tradition« – 1. mesto

2014
Coupe des Dames St. Tropez – 3. mesto
Les Voiles d’Antibes Panerai Challenge – 1. mesto
Monaco Rolex Cup 15MJR Class Trophy – 1. mesto
Puerto Sherry Copa del Rey 15MJR Class Trophy – 1. mesto
Portofino Rolex Cup 15MJR Class Trophy – 1. mesto
Coupe d’Automne YCF Cannes–St. Tropez – *3. mesto
Voiles de St. Tropez Rolex Cup 15MJR Class Trophy – 2. mesto
Classement général 15MJR Class Trophy 2014 – 1. mesto

2016
Giraglia Rolex Cup Offshore Big Boat – 1. mesto
Puerto Sherry Copa del Rey 15MJR Class Trophy – 1. mesto
San Remo 15MJR Class Trophy – 1. mesto
Voiles de St. Tropez Rolex Cup 15MJR Class Trophy – 1. mesto
Classement général 15MJR Class Trophy 2016 – 1. mesto

*Skrajšano regatno polje

 

 

Ploščica z vpisanimi imeni dosedanjih lastnikov

V salonu jadrnice je pritrjena tudi ploščica z imeni dosedanjih lasnikov (The Wall of Remembrance – The Owners, Crew & Notable Guest), ki izdaja njihova imena:

  • Lastnik: 1908: Arthur K. Stothert, Homeport Glasgow – Bedford Gardens, Kensington, London.
  • Lastnik: 1911: Frederick Edward »Freddie« Guest – Ecosse (14. 6. 1875–28. 4. 1937).
  • Lastnik: 1912: J. W. Cook, Scotland – in W. Blatspiel-Stamp – Švedska, Rear-Commodore of the Burnham Yacht Club.
  • Lastnik: 1913: Carl Krüger, Gothenburg, Švedska.
  • Lastnik: 1916: Charles Cahier – Švedska.
  • Lastnik: 1917: Julius Albrechtsson – Švedska.
  • Lastnik: 1919: Gösta Dalman, Goteborg (zahodna obala Švedske).
  • Lastnik: 1923: Carl Matthiessen, Strensund, Vagnharad, Švedska (Stockholm).
  • Lastnik: 1942: Royal Swedish Yacht Club – Švedska.
  • Lastnik: 1953: Olle Grafström – Suède et Danemark (Danska).
  • Lastnik: 1983: Jacob de Jonge – Nizozemska.
  • Lastnik: 2001: Edgar Holtbach – Nizozemska.
  • Lastnik: 2007: Christian Niels – Švica.
  • Kapitan: (2019) – Benjamin Redreau.
  • Lastnik: (2020) – /

Groupe Fauroux, Cannes

Francoska navtična arhitekta Jacques Faroux in njegov sin Nicolas iz Cannesa, sicer specialista za Metre Class yachts, sta pred posegom izjavila, da je bila jahta skozi različna obdobja različno vzdrževana in potrebna temeljite obnove, ki pa je bila v njunih očeh to prava restavracija plovila, ki je trajala polni dve leti. Izvedla jo je ladjedelnica Chantiers Reunis Mediterranee, La Ciotat, pod budnim očesom Groupe Fauroux, Cannes. Restavratorstvo in obnova plovila je stala tedanjega lastnika mnogo več, kot je bila pričakovana prodajna tržna cena, ki pa jo je korona doba še ozaljšala. Cena plovila pa v tem primeru sploh ni najbolj pomembna.

 

 

Regate 2020

V letu 2020 so zaradi koronavirusne situacije odpadle skoraj vse regate. Kljub temu se je kuter Mariska  v drugem delu sezone udeležil štirih regat, vsem pa je uspešno izvedbo zagrenilo neugodno vreme :

Trst – Sv. Ivan na Pučini – odpovedana

Città di Trieste – v močnem jugu prvi skozi cilj, po korekciji 4. mesto

Barcolana Classic – odpoved zaradi brezvetrja

52. Barcolana – odpoved zaradi orkanske burje

Obnova kuterja

Kuter Mariska je sedaj na kopnem v hangarju Marine Portorož. Potekajo obnovitvena dela, ki jih vodi Dan Poljšak in obljublja, da bo ta klasična lepotica do pomladi 2021, ko bo šla nazaj v vodo, bila v kondiciji, kot se pričakuje za ta jadralni kraljevski razred. Še prej pa se bo moral aktualni lastnik odločiti, ali bo z njo regatiral in tekmoval, ali pa bo le še naprej v miru in zadovoljstvu živel svoje sanje, ali pa celo razmišljal o plemenitenju opravljene naložbe, tokrat pod jadri zgodovinske jadralne super klasike, ki sliši na ime Mariska.

 

Podobne teme:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close