Mošćenička Draga 2017

Mošćenička Draga in njen festival morja se razvijata v osrednji tovrstni turistični dogodek na Kvarnerju, ki ohranja in popularizira pomorsko kulturno dediščino. Gre za razstavo bark, obrti in običajev ter regato tradicionalnih bark.

Besedilo in fotografija: Mitja Zupančič

Že devetič zapored se je sredi visokega poletja, julija 2017, v priljubljenem kvarnerskem mestecu, Mošćenički Dragi, organiziral večdnevni kvarnerski festival morja, ki ga je organizator uspešno uspel umestiti v mednarodni projekt Mala barka 2, znotraj izvedbenega programa čezmejnega sodelovanja Interreg V-A Slovenija–Hrvaška, za obdobje 2014–2020, v katerem je Primorsko-goranska županija vodilni partner, Turistično združenje Kvarner, skupaj s Pomorskim in zgodovinskim muzejem Hrvaškega primorja Reka in zadrugo ter Ekomuzejem »Kuća o batani«, ki so hrvaški partnerji, medtem ko slovensko stran predstavljajo Občina Izola, Turistično združenje Izola, Občina Piran in Pomorski muzej »Sergej Mašera« iz Pirana.

Mala barka 2

Cilj projekta Mala barka 2 je turistična valorizacija pomorske, ribiške in ladjedelske dediščine severnega Jadrana skozi organiziranje novih turističnih produktov, ki so bili zasnovani že v projektu Mala barka 1. In prav dogodek v Mošćenički Dragi je eden najboljših primerov, kako lahko stroka in ljudje v lokalnem okolju združijo moči in pripravijo turistično zanimiv in aktualen dogodek, ki ohranja starega duha, bistri zgodovinski spomin in ponuja modrosti za sožitje človeka z morjem tudi v prihodnje.

Dr. Robert Mohović

Gonilna sila in idejni oče projekta je Robert Mohović, profesor na reški Pomorski fakulteti, sicer pa rojen Mošćeničan, ki ob nesebični pomoči prijateljev ter organizatorjev dogodka (Ekomuzej Mošćenička Draga v sodelovanju s katedro Čakavskega sabora Občine MD in Turističnim združenjem ter Zadrugo za ohranjanje pomorske dediščine Kvarnerja in Istre) skrbi, da je razmerje med stroko, zabavo in obče turističnim dogodkom uravnoteženo.

Deveto srečanje, regata in razstava tradicionalnih bark v MD

Tridnevna prireditev je bila organizirana prav v dneh prvega vrhunca poletne turistične sezone, med 14. in 16. julijem, ko je Mošćenička Draga že tako bila polna turistov, prireditev pa je samo še dodatno poskrbela, da so dogodek spremljali in obiskali ljudje iz Istre, celega Kvarnerja, zaledja, Slovenije in širše. Četudi je vreme na trenutke pokazalo svojo poletno nevihtno nečimrnost, veter pa je dvignil val, in je bila nekaj časa pod vprašajem celo izvedba regate (zaradi varnosti), se je vse izšlo v veselje tekmovalcev in številnih obiskovalcev na polni mestni rivi.

 

Mošćenička Draga je bila leta 2017 že devetič prizorišče srečanja, predstavitve in regate klasičnih bark, ki so del vsebin projekta Mala barka 2.

 

V zmerno močni burji se je zadnje regate leta 2017 udeležilo 19 čolnov in njihovih posadk.

 

Festivalsko odprtje

Dogajanje prvega dne je bilo namenjeno prihodu gostov, srečanju jadralnih ekip, odprtju razstave fotografij in posebnemu dogodku, splovitvi obnovljenega (praktično v celoti na novo grajenega) kvarnerskega guca s pomenljivim imenom Mošćeninka, ki jo je izdelal Loris Rubinić. Vrhunec slavja prvega dne so domačini dodatno začinili z glasbo in kulinariko, s sejmom avtohtonih kvarnerskih proizvodov, seveda pa je bil pozno v noč odprt tudi Ekomuzej »Kuća na moru«.

 

Splovitev obnovljenega kvarnerskega guca Mošćeninka iz leta 1912 je bila eden izmed vrhuncev srečanja.

 

Interaktivni Eko muzej »Kuća od mora« na ogled ponuja vrsto artiklov in dokumentov, ki so pripadali ljudem in morju.

 

Veslanje na klasičnih čolnih in revijalno jadranje

Ko ni šlo na veter, je šlo na vesla. Obvladovanje tehnike veslanja klasičnih bark je bilo nekoč življenjskega pomena. Z veslaško veščino so ribiči polagali mreže, nastavljali vabe in parangal, pa tudi lovili ravnotežje na čolnu. Organizator je prav zato na morju blizu pomola pripravil prikaz klasičnega veslanja. Zvečer pa je bil v soju žarometov predstavljen tudi vsak posamezni čoln in posadka, v nadaljevanju pa je večerno revijalno jadranje z obale z zanimanjem pospremila množica gostov.

 

Veslanje klasičnih bark je svojevrstna pomorska veščina.

 

Kdo je Loris Rubinić

Lorisa smo spoznali, ko je ob osrednji drči mošćeničkega mandrača vznemirjeno pričakoval prvi dotik čolna z morjem. Po izobrazbi je mizar, obnova kavrnerskega guca, od katerega je prvotno ostalo le pet reber, vse ostalo pa je moral izdelati na novo, je bila velik izziv in prostočasna dejavnost. Za njegovo obnovo je porabil točno leto dni. Njegova prvotna barka ima izdane papirje, ki datirajo v leto 1912, zato spada v kategorijo starih plovil, četudi je dejansko v 95 % narejena na novo. Z njo je odšel še isti večer na prvo promocijsko veslanje in jadranje, že naslednji dan pa je skupaj z ekipo pod latinskim jadrom resno zarezal v valove in v zmerno močni burji pokazal, iz kakšnega testa so ekipa, barka in on sam.

Priprava ribiške malice

Kamniti pult nad mandračem pripada ribičem, ki so skupaj z Marcellom Hubičko že od zgodnjega sobotnega jutra pripravljali sardele in lignje za več kot 300 aktivnih udeležencev devetega srečanja klasičnih bark v Mošćenički Dragi. Kaj velja pripomniti na videno in okušeno? Privilegij je živeti za trenutke v druženju z domačini ter preizkušati lokalne kulinarične mojstrovine, zavite v tančico skrivnosti, sploh ko prijateljem postrežejo le najboljše, tak je na primer Marcellov karpačo iz inčunov.

Gost festivala je bila komiška Zadruga Palagruža

Aktivni Komižani z Visa pod taktirko Mira Cvitkovića tudi niso manjkali. Brez papeževega ribjega brodeta iz sardel, tipičnih viških kolačev in tradicionalne delavnice o gradnji komiškega sandolina – lahkega športnega čolna na eno veslo, tudi ni šlo. Pomoč pri pripravi hrane pa je še kako prav prišla organizatorjem dogodka, da so lahko nahranili vsa lačna usta, in prav nihče ni odšel lačen spat.

Popoldanska regata

Zaradi precej močne burje se je nekaj posadk odpovedalo tekmovanju na regatnem polju, pa ne da bi se ustrašili zase, ampak ti ljudje dobro poznajo morje, pod klasičnimi jadri tudi izvrstno jadrajo, nad vsem tem pa v prvi vrsti skrbijo, da njihova prva ljubezen – barka in njen material ostaneta nepoškodovana. Tako je v osmih kategorijah tekmovalo 19 bark, prav ekipa guca MD 551, skipper že imenovani Robert Mohović pa je prikazal mojstrovino jadranja klasične barke pod latinskimi jadri kot nekoč, ko je morje pomenilo glavno transportno pot, lesena barka pa je po pomembnosti v družini zasedala drugo mesto, takoj za gospodarjem.

 

Vsaka napaka je kaznovana, tudi s prevračanjem , na srečo pa se je vse dobro izteklo …

 

 

Klapska glasba in igra svetlobe pod žarometi

Glasba je univerzalni jezik, klapska pa je direktna vez z našimi predniki, ki so živeli na obalah istega morja, Jadrana, morja, ki ne pozna meja, morja, ki je vselej združevalo, morja, ki mu pripadamo tudi mi. Ob njenih zvokih, okušanju avtohtonih jedi in z jadri pod žarometi, je vsak udeleženec regate prejel priznanje, da je prišel, da je dodal kamenček k skupnemu projektu Mala barka 2, predvsem pa, da bo ozavestil dogodek in se ob letu osorej spet vrnil v te kraje. Manjkal ni niti sklepni ognjemet, katerega barvni utrinki so bili dopadljivi, pokalna kanoniada pa utrujajoča in oglušujoča ter nepotrebna tako za ljudi, predvsem pa za male živali, ki so spremljale svoje skrbnike na 9. festivalu morja v Mošćenički Dragi.

Kvarnerski guc in druga plovila Kvarnerja in Istre

Kvarnerski guci, pasare, tokrat brez gajet, batane, tudi rovinjska, pa ekipa zanesenjakov iz sosednje Avstrije, katerih barko je organizator uvrstil med leute, je pričarala vsebinsko bogat in atraktiven dogodek, ki bo zagotovo odmeval vse do nove »poletne izdaje«, sodelujočim v čezmejnem projektu Mala barka 2 pa lahko služi za šolski model, kako se delajo dobri projekti, ki združujejo in med sebe vabijo zahtevnejše turiste, ki si želijo dodatnih vsebin, ki si želijo spoznavati morje, življenje z njim in ljudi v njihovih izvornih okoljih. Takšen tip turizma pa ne generira statistične uspešnosti sezone predvsem skozi številke prihodov in prodanih nočitev, ampak skozi predstavljene vsebine in stalno vračanje ljudi. To pa je pot, ki ohranja kulturo medsebojnih odnosov in tudi sobivanja z morjem na visoki ravni. V kakšnih tonih pa bo izzvenel letošnji festival, ki se ga bomo v uredništvu Emorje.com zagotovo udeležili, bomo obsežno poročali v avgustovski številki časopisa.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close