MBDB – »Muzej betinske drvene brodogradnje«
Muzeju na pot
MBDB – »Muzej betinske drvene brodogradnje« je avgusta 2020 dopolnil prvih pet let svojega delovanja. Muzej ohranja vedenja in znanja o tradicionalnih rokodelskih veščinah gradnje majhnih plovil v lesu, ki se v Betini in otoku Murterju kontinuirano razvija od sredine 18. stoletja. Betina ima dolgo ladjedelsko tradicijo, dandanes pa predstavlja enega od le nekaj preostalih središč lesenega ladjedelstva v Hrvaški. V lokalnih škverih so mojstri gradili različne vrste čolnov, od manjših kaičev z dolžino 4 metre do večjih transportnih plovil do 30 metrov dolžine. Takšne barke so gradili, ker je za njih obstajala stvarna potreba. Danes se leseni čolni sicer gradijo v manjši meri, vse bolj pa so ljubitelji tradicije motivirani z naraščajočim številom aktivnih regat z latinskim jadrom, zato se vedno pogosteje odločajo za gradnjo nove ali pa obnovo stare lesene barke.
Besedilo: Kate Šikić Čubrić, ravnateljica muzeja, prevod: Mitja Zupančič
Ključni trenutek za popularizacijo lesenih bark se je v Dalmaciji zgodil ob koncu devetdesetih let v Murterju, ko so se začele organizirati prve regate z latinskim jadrom. Lesene barke, ki so že zdavnaj ostale brez jader in bile odstavljene v krčme in skladišča, so spet postale zanimive in popularne. Lastniki so jih ponovno začeli urejati in vzdrževati ter z njimi jadrati, kar pa je zahtevalo znatna finančna sredstva, ki so potrebna za obnovo. V izdelavo se naročajo tudi novi leseni čolni. Vloga in namen tradicionalnih čolnov se spreminja, še zmeraj se jih večje število uporablja za odhod v oljčnike, ki jih imajo Murterčani na svojih prekomorskih posestih, in za ribolov, del pa je tistih, ki v glavnem le regatira in sodeluje na regatah z latinskim jadrom in veslaških regatah. Po prvi regati »Latinskog idra« v Murterju so kmalu tudi v sosednji Betini organizirali regato »Za dušu i tilo« – za dušo in telo. Njihovemu zgledu so sledili v Jezerih, na Prviću, Zlarinu, Pašmanu in še naprej na Visu, Hvaru, Braču ter Kvarnerju, sedaj pa končno tudi na Korčuli. Začelo se je gibanje za ohranjanje in obnovo lesenih bark, tradicionalne plovbe in z njo povezanih znanj in veščin. Rekonstruiranih in popravljenih je bilo več plovil. Na osnovi istega gibanja je nastal tudi betinski muzej. Zaljubljenci v kulturno dediščino so se zbrali v zadrugi Betinska gajeta 1740, kjer so sprejeli pobudo za ustanovitev muzeja, ki bo dedoval ladjedelsko nasledstvo, lesene barke in zgodovino domovine. Veliko število volonterjev je sodelovalo pri ustanovitvi muzeja, donirali so predmete za stalno zbirko, sodelovali pri snemanju video in govornih vsebin ter pomagali z nasveti.
O stalni zbirkiMuzej se nahaja v zaščitenem kulturno-zgodovinskem središču Betine, v stari kamniti hiši, ki ima že sama na sebi kulturni, zgodovinski in arhitekturni značaj. Zgodba o ladjedelstvu je tako umeščena v kontekst časa, v katerem se je razvila. Utemeljena je na materialnih zgodovinskih dejstvih in pričevanjih ladjedelskih mojstrov ter meščanov Betine. Muzej MBDB spada med etnografske muzeje, ker neguje pomembna spoznanja in vedenja o načinu življenja na otoku, hkrati pa opisuje običaje, povezane z ladjedelstvom. Osredotoča se tudi na tehnične izvedbe tradicijskega ladjedelstva v lesu in ohranja potrebna znanja za gradnjo betinske gajete – najbolj prepoznavnega tipa lesenega čolna, ki so ga skozi stoletja gradili v betinskih škverih.
Betinska gajetaBetinska gajeta je leseni čoln dolžine od 5 do 8 m, širine od 2 do 2,6 m, in predstavlja vrhunec betinskega ladjedelstva. Betinska gajeta je po svojih značilnostih družinski čoln, s katerim so znali upravljati prav vsi člani družine. Gajeta je trden težaški čoln, ki so ga prebivalci Murterja uporabljali za prevoz do svojih prekomorskih posesti. Gajete, ki so jih uporabljali na otoku Murterju, so drugačne od tistih na severnem in južnem Jadranu. V »Muzeju betinske drvene brodogradnje« boste lahko globlje spoznali zgodbo o betinski gajeti in ugotovili tudi razlike ter posebnosti tega zgodovinskega plovila. Hkrati pa vam bo na koncu ogleda jasno, zakaj so veščine in znanje betinskih ladjedelcev o gradnji betinske gajete zaščiteni kot nematerialna kulturna dediščina RH. Več boste spoznali tudi o Cicibeli, edini gajeti na seznamu premičnih kulturnih dobrin in hkrati najbolj reprezentativnem eksponatu betinskega muzeja na prostem.
Koncept muzeja je določila stavba
V muzeju je razstavljenih 268 predmetov. Stalna zbirka prikazuje zgodovinski razvoj ladjedelstva v Betini od začetkov 18. stol. do danes. Oblika zgradbe je narekovala izdelavo muzejskega koncepta. Prostor je razdeljen v šest razstavnih sob v treh etažah, v dveh krilih zgradbe, in osrednjo galerijo.
V enem krilu je prikazano vsakodnevno življenje, ki si ga niso mogli zamisliti brez plovila. Kmetijstvo, ribištvo, odhod na prekomorske posesti in ženitni običaji so bili neizvedljivi brez čolna. Razstavljeni predmeti in grafike ilustrirajo življenje betinskega »težaka« v prvi polovici 20. stoletja. V zbirki se nahajajo tudi delovne narodne noše, kakršne so nosili težaki, ribiči in tudi ladjedelci v prvi polovici 20. stoletja, pa tu orodje, ki so ga takrat uporabljali pri delu na polju in pri ribarjenju na morju. Prikazana je tudi uporaba barke ob poročnih svečanostih, pri ribolovu in odhodu na polje.
V osrednji galeriji se nahaja ladijska oprema in oprema jambora ter lantine z izvirnim jadrom, ki se ga glede na priložnost lahko tudi dvigne ali spusti. Ta del muzeja izžareva čast trenutku in svetu lesenih bark: regatam z latinskim jadrom in veslaškim regatam, ki so med pomembnejšimi razlogi, da se lesene barke danes ponovno gradijo in obnavljajo.
Drugo krilo zgradbe je namenjeno ladjedelstvu. Prikazan je zgodovinski vpogled v betinsko ladjedelstvo, način in tehnike izgradnje plovila, obdelava lesa, risanje ladijskih linij ter številne druge ladjedelske veščine.
Vsi predmeti, ki so razstavljeni v stalni zbirki, predstavljajo donacije lokalnega prebivalstva. Njihov materialni doprinos k muzeju je ogromen, sploh, ker njihova spremna besedila verodostojno sledijo muzejski zgodbi. Pri ustanavljanju muzeja so namreč ladjedelci, »težaki«, etnografi in ljubitelji dediščine bili glavni vir informacij za pisanje opisov razstavljenih predmetov. V zbirki boste tako lahko našli njihove številne citate, ki zanesljivo odslikavajo rokodelske veščine, umetnost jadranja z latinskim jadrom, odhod na polje in vsakodnevno življenje v preteklosti.
Stalna zbirka je obogatena z različnimi multimedijskimi vsebinami. Lahko si boste ogledali dokumentarni film o betinskem ladjedelstvu, pa animacijo, skozi katero se lepo vidi, kje so polja Murterčanov in Betincev, kako se je nekoč obdelovalo polje. Lahko boste igrali video igro o gradnji gajete in jo virtualno tudi zgradili. Hkrati boste raziskovali različne vrste plovil, ki jih boste našli v bazi podatkov. Ogledali si boste video o tradicionalni poroki, odhodu na polje in na ribolov ter številne druge zanimivosti. Muzej je še prav posebej primeren za otroke, saj je ena izmed sob namenjena prav njim.
Muzej na odprtemStalna postavitev znotraj muzejskih sten je pravzaprav le uvod v betinsko ladjedelstvo, saj se rezultati in izdelki ter proizvodi lahko otipljivo in realno doživijo v muzeju na prostem. V zunanjem delu se tako nahaja 43 lesenih čolnov, ki v svojem naravnem okolju, na najboljši mogoči način, predstavljajo umetnost tradicionalnega betinskega ladjedelstva v lesu. Čolni imajo svoje mesto v betinskem mandraču, in vsakemu pripada tudi opis.
V betinski lučici so številčno najbolje zastopane gajete, sledijo kaiči, ladje in levti. Nekateri izmed njih so ohranili tradicionalno obliko, spet drugi imajo nadgradnjo. Vsak čoln v mandraču zaseda svoj prostor, ki mu je dodeljen skladno z reprezentativnostjo plovila, avtentičnostjo gradnje, urejenostjo in vzdrževanjem čolna, jader ter spoštovanja uporabe tradicionalnih materialov pri opremi barke. V lučici, ki je v enem delu pod koncesijo »Muzeja betinske drvene brodogradnje« pravico za privez dobiva čoln, ne pa njegov lastnik. V najbolj reprezentativnem delu lučice, v njenem severozahodnem in severovzhodnem delu, se nahajajo tradicionalne gajete, opremljene tudi z jadri. Na jugovzhodni strani so privezani kaiči in ladje, levti pa so v južnem delu. Vsaka barka ima svojo registracijsko ploščico, ki je vgrajena v čelni del rive. Na področju lučice so postavljene informativne table, ki prezentirajo vrsto plovila, zgodovinski vpogled v gradnjo plovil, v današnjem centralnem delu pa se dviga tudi tristranski totem (info točka), opremljen s QR-kodami, ki obiskovalca usmerijo na internetno stran muzeja in ponujajo še več tehničnih informacij o posameznem plovilu.
Skozi celoten projekt nastajanja muzeja, kasneje pa tudi samega delovanja, so in sodelujejo številni prostovoljci in prijatelji muzeja. Z odprtjem muzeja se je ponovno pokazalo, da bolj kot je aktivna lokalna skupnost, več lahko prispeva k ohranjanju kulturne dediščine. Velik del dogodkov, ki jih organizira MBDB v sodelovanju z zadrugami, turističnim društvom in zanesenjaki, je v Betini povezanih na temo ladjedelstva in tradicije. Organizirajo se delavnice, predavanja, regate lesenih bark, folklorne manifestacije in številni drugi dogodki, ki ciljajo na promocijo tradicionalnega lesenega ladjedelstva in kulturne dediščine. Muzej je pogosto kraj, kamor ljudje prihajajo v prostem času in se udeležujejo kreativnih delavnic, poslušajo zanimiva predavanja, prihajajo pa tudi sami z idejami za prihodnje razstave, izdane publikacije in pripravo novih dogodkov.
Posebnega pomena je delo z otroki. Kreirajo se številne delavnice, s katerimi se želi vzpodbuditi interes pri otrocih za negovanje tradicije. Delavnice so tehnične in likovne narave, prilagojene različnim starostnim skupinam otrok. Preteklo leto je muzej v sodelovanju z zadrugo Betinska gajeta 1740 organiziral šolo jadranja in veslanja z leseno barko. Takoj ko bo mogoče, pa je v načrtu tudi neposredno seznanjanje otok z resničnim ladjedelstvom v betinskih škverih in rokodelskimi veščinami betinskih ladjedelskih mojstrov. V sodelovanju z lastniki lesenih čolnov muzej za svoje obiskovalce organizira izobraževalna jadranja in veslanja, pripravljajo pa se tudi predstavitve opremljanja barke z latinskim jadrom.
Muzej že vrsto let deluje kot eden izmed organizatorjev Tedna folklore in narodnih običajev, ki poteka v juniju. Skozi ves julij in avgust na ulici pred muzejem ekipa muzealcev pripravlja celoten splet delavnic, predavanj, video projekcij, koncertov in številnih drugih dogodkov za otroke in odrasle. Pri vseh poletnih dogodkih je sodelovanje brezplačno.
»Muzej betinske drvene brodogradnje« je bil leta 2018 nagrajen s Silletto za najboljši evropski muzej v kategoriji muzejev v skupnosti, ki jo podeljuje Evropski muzejski forum. Leto dni kasneje pa je MBDB osvojil še najbolj prestižno evropsko muzejsko nagrado, t. i. »muzejskega Oskarja«, nagrado evropske dediščine – Europa Nostra – v kategoriji izobraževanja, učenja in ozaveščanja, ki jo podeljujeta Evropska komisija in Sklad Europa Nostra.
Obisk »Muzeja betinske drvene brodogradnje«Za obiskovalce je muzej odprt skozi vse leto. Največji obisk skupin in delavnic je zunaj turistične sezone. Vsak obisk muzeja je individualiziran in prilagojen zahtevam ter pričakovanjem skupine. Ob standardnem ogledu muzeja se zato pogosto pripravljajo tudi različni aranžmaji in programi za zadruge, podjetja, hotelske goste, pa tudi za strokovna združenja, da se jim kakovostno zapolni dan ali konec tedna, preživet na otoku. Obisk muzeja je mogoče kombinirati tudi z degustacijami tradicionalne otoške kuhinje v avtentičnem okolju, s spoznavanjem lesenih plovil, kratkimi tečaji jadranja in veslanja z gajetami ter poldnevnimi in celodnevnimi ogledi otoških znamenitosti.
Pri strokovnem delu znotraj in zunaj muzeja boste lahko občutili povezanost Murterja z lokalnimi zgodbami, v katere so pogosto vključeni prostovoljci, ki s svojo dejavnostjo vdihujejo naboj avtentičnosti v muzejske aktivnosti. Znotraj tako pripravljenih programov je mogoče obiskati škvere, poslušati zgodbe o barkah, o zgodovini kraja, betinski cerkvi in številnih drugih krajevnih znamenitostih otoka Murterja.
Božič med jadri
Zadnje dni preteklega leta so bile barke v muzeju na prostem prvič okrašene z božičnimi lučkami. Betinski glavni trg, Trg na moru, je izgledal čarobno. Osvetljene gajete so že na prvi pogled dajale pravljični vtis, ki ga v božičnem času niti po naključju ne smete spregledati, še manj izpustiti. Pogled na okrašene gajete in osrednji betinski trg deluje pozitivno in vzpodbuja duha, da skupaj prebrodimo te čudne čase.
