Cesenatico

M. Zupančič, fotografija: arhiv eMORJE.com

Zgodovinsko, nekoč ribiško mestece, je našlo svoj prostor na zahodni obali Jadranskega morja, le 30 kilometrov južno od Ravenne. Prvi zapisi segajo v leto 1302. Danes je to provinca Forli – Cesena v regiji Emilia Romagna.

Mestni kanal je zasnoval Leonardo da Vinci

Romansko ime zanj je Ziznàtic. V razvoju Cesenatica ga je močno zaznamoval Cesare Borgio (1475–1507), italijanski politik in vodja iz bližnje Cesene, v resnici pa tudi nikoli priznani sin papeža Alexandra VI., ko je ob obisku Leonarda da Vincija v mestu naročil izdelavo idejne skice za ureditev velikega mestnega kanala. Kanal je tako zasnoval veliki Leonardo leta 1500, s tem pa je dal mestu nov zagon.

 

Vstop v mestni kanal, kot ga je zasnoval veliki Leonardo da Vinci.

 

Vrhunec razvoja v 19. stol.

V 19. stoletju se je Cesenatico močno razvil in po letu 1860 pridobil mnoge upravne stavbe, ki so ga postavile ob bok večjim mestom v regiji. Leta razcveta pa je grobo prekinila druga svetovna vojna, ko so bili z zemlje zbrisani mestna hiša, svetilnik, vodni stolp, ribogojnica, pristanišče in vsa plovila v njem.

Povojna obnova

A ljudje, ki so bili navajeni skromnega življenja in trdega dela, so takoj po vojni leta 1945 začeli z obnovo. Mnoge porušene hiše so preuredili v manjše družinske hotele, vzpostavili nov red v mestu in se naslonili na pomorsko dediščino. Še istega leta so ustanovili Ribiško zadrugo in se začeli povezovati z ostalimi kraji v regiji.

 

Povojno obnovo Cesenatica je začela tamkajšnja ribiška zadruga.

 

Museo della Marinera Cesenatico

Po zadnjem popisu mesto šteje 26.000 prebivalcev, hkrati pa ponuja kar 22.000 postelj, s katerimi ustvarja več kot 3 mio nočitev letno. Turizem je postal gonilo razvoja kraja. Že res, da izza mivkaste obalne črte, kot na fronti, štrlijo veliki hoteli in da je tudi Cesenatico tipičen primer letoviškega kraja na italijanskem delu jadranske obale. Prav posebno priložnost pa je mestna oblast spoznala v njegovi veliki ribiški zgodovini in kanalu Leonarda da Vincija. Potem ko je leta 1966 ponovno ustanovila knjižnico in zbrala vsa mogoča gradiva, je začela leta 1977 z zgodovinsko-arheološkim razvojem kraja, nekaj let kasneje, natančno leta 1986, pa je ustanovila še pomorski muzej Museo della Marinera Cesenatico.

Pomorska dediščina, kot nov turistični produkt

Takrat si ni nihče mogel predstavljati, še manj slutiti, kako pomemben bo prav pomorski muzej postal za razvoj kraja. Ustanova je eden najlepših pomorskih muzejev v Sredozemlju, ki v čudoviti enonadstropni stavbi ponuja vpogled v zgodovinska lesena plovila, način gradnje, priprave in obdelave lesa, izdelavo in poslikavo jader, vzdrževanje ladijskih motorjev, prikaže pa tudi različne tehnike ribolova in način življenja takratnih ribiških družin, v katerih je ženski – materi pripoznana posebna vloga.

 

Topo, batana, bragoc, trabakula …, nekaj jih je razstavljenih v muzeju, 11 muzealskih pa je v kanalu pred njim.

 

Zgodovinska plovila

Prav posebno vrednost ima mestni kanal pred pomorskim muzejem, vse do prvega in edinega fiksnega mostu, ki povezuje obe strani mesta. V njem je na mrtvem vezu kar osem zgodovinski plovil: bragoc (Chioggia, 1960), trabakul (Cattolica, 1925), batana (Bellaria, 1963), bragoc (Chioggia, XIX. stol.), lancia, topo, paranza in velika transportna trabakula (Cattolica, 1936). Za plovila, ki predstavljajo depandanso muzeja na prostem, skrbita dva upokojena delavca mesta, ki dnevno pregledujeta plovila, ob primernem vremenu pa tudi dvigata in spuščata jadra, ki v večerni osvetlitvi dajejo mestu poseben čar, kar se odslikava tudi iz leta v leto večjem turističnem obisku in ekonomskem učinku.

Cesenatico – mesto muzej

Mesto muzej pa se nadaljuje tudi naprej v kanalu z lastniškimi zgodovinskimi barkami. Več kot petnajst jih je privezanih ob oba bregova mestnega kanala, ki smiselno dopolnjujejo celostno vzdušje in vrhunsko gastronomsko ponudbo majhnih lokalov. Mestni urbanisti niso pustili zgraditi novih mostov, saj bi s tem onemogočili plovnost v kanalu, zato ta diha in predstavlja osrednji mestni prostor, korzo, če želite, vsako noč v soju luči z oranžno svetlobo in vsak dan, ko lahko prečimo kanal tudi s pomočjo majhnega transportnega splava za prevoz ljudi.

 

Trabakula “Cidia” in bragoc “Vigo” v Museo della Marineria Cesenatico.
Orodje rokodelskih mojstrov, la “Bottega Marconi”, gradnje tradicionalnih plovil iz lesa.

 

Turizem je glavna sila razvoja mesta

Tisti bolj zvedavi pa se lahko izgubimo v mestnih uličicah v zaledju centra, kjer je zelo zeleno, v senci mogočnih borov, z urejenimi zelenicami in parki, vse pa na koncu pripeljejo do velikega kanala oziroma na obalo Jadranskega morja. Tam je zmeraj velika gneča, a ostajajo zanimivi pogledi, tudi na ribiške hiše z mrežami, ki jih s pomočjo posebne dvigalke potopijo v morje pri lovu na majhno ribo.

 

Stara ribarnica je bila porušena v 2. svetovni vojni. Ribiška skupnost je takoj po osvoboditvi zgradila novo.

 

V načrtu je gradnja Sky- nebotičnika

Cesenatico danes ponuja za ogled tudi tri cerkve, najpomembnejša med njimi je sv. Janeza apostola, ki so jo zgradili leta 1324. Prav posebna pa je tudi kapucinska cerkev s samostanom iz leta 1611. Turistično-letoviški kraj ne miruje. Naslonjen na korenine svojih prednikov razvija pomorski in kulturniški turizem, po čigar kroju bi lahko krojili tudi marsikje po svetu, morda celo v slovenskem Piranu. V načrtih je tudi gradnja 40-nadstropnega sky-nebotičnika, ki se bo dvigal 150 m visoko in bo predstavljal 30. najvišjo stavbo v Evropi.

Matematična olimpijada

Že dan današnji pa Cesenatico vsako leto lahko gosti italijansko matematično olimpijado, ko več kot 300 dijakov meri svoje znanje, pa tudi majsko legendarno kolesarsko tekmo, ki gre preko devetih prelazov v Apeninih, poimenovano po Marcu Pantaniu (1970–2004), velikem italijanskem kolesarju iz Cesenatica.

Cesenatico ima v načrtu gradnjo sky nebotičnika.

Podobne teme:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close