Mesto na koncu fjorda

Bakar je na prehodu iz 18. v 19. stoletje veljal za največje hrvaško mesto.

Besedilo: Mitja Zupančič, foto: Arhiv TZ Bakar in M. Zupančič

Iz popisa prebivalcev leta 1804 je razvidno, da je Bakar imel kar 7805 prebivalcev, sosednja Reka 6655, medtem ko je Zagreb premogel le 2973 ljudi. Po popisu leta 1787 pa je mogoče razbrati, da je bilo v Bakru naseljenih že 7656 prebivalcev, in ni čudno, da mu je cesarica Marija Terezija že leta 1779 podelila status svobodnega mesta v monarhiji. Bleščečo preteklo zgodovino pa je zasenčila novejša, saj je težka industrija in bakrska koksarna zaznamovala ljudi do te mere, da so začeli verjeti, da to zgodovinsko mesto nima nikakršne prihodnosti, še najmanj turistične. Po njenem zaprtju pa postaja turizem ena njegovih glavnih dejavnosti tudi v Bakrskem zalivu.

 

 Bakar je mesto na koncu edinega jadranskega fjorda.

 

Burja

Pravijo, da se burja rodi v Senju, omoži v Bakru in umre v Trstu. Nekaj bo že na tem, saj je ljudskim izrekom in legendam z morja enostavno treba verjeti. V Bakru in Bakrskem zalivu je na daleč poznan ta siloviti veter, ki vsem dela preglavice, tudi domačinom. Včasih je burja tako močna, da podira drevesa in odkriva strehe. Leta 1994 je celo prevrnila v morje veliko luško dvigalo znamke Krupp, ki ga v tovornem pristanišču uporabljajo za pretovor razsutega tovora.

 

 Pristanišče za razsuti tovor še vedno opravlja svojo funkcijo in postavlja mesto Bakar na zemljevid industrijskih mest.

 Arsen Sihtar se trudi, da bi mala ladjedelnica zaživela tudi kot majhna marina. V zadnje času Sihtar uspešno sodeluje tudi s slovenskim Elanom.

 

Navtični turizem

Pa se navkljub nič kaj ugodni lokaciji tudi v Bakru počasi postavlja platforma za razvoj navtičnega turizma, ki jo poosebljata dva prijatelja, vsak na svojem koncu. Prav v mesu Bakar Arsen Sihtar upravlja z manjšo ladjedelnico, v kateri na suhem privezu prezimi kar nekaj bark, blizu Bakarca pa njegov kolega, inž. Horvat, upravlja z drugo malo ladjedelnico, bolje rečeno servisom plovil, ki pa tudi omogoča in ponuja zimski privez za manjša plovila.

 

 Bakarska noč v spomin na pomorsko bitko, ko je Bakar še zadnjič odbil napad beneškega ladjevja.

 

Miselnost ljudi

Prebivalci Bakra bi bili lahko srečni in ponosni, da se ta dva možaka trudita nekaj narediti na področju navtike, pa ni vselej tako. Morda je celo razumljivo, saj je Bakar v novejši zgodovini veljal za izrazito industrijsko mesto, ki mu globoko morje v 4,5 km skritem zalivu omogoča pretovor največjih ladij. Nekoč slavno mesto se je v novejši zgodovini umestilo na zemljevid mest s težko industrijo, katere glavni vlečni element je predstavljala koksarna. Ta je zares onesnaževala okolje. Ko pa so jo leta 1994 zaprli, so nastale popolnoma nove razmere za razvoj mesta, le negativna miselnost v ljudeh, da so zakleti in prekleti, se je s težavo premaknila z mrtve točke.

Turizem smo ljudje

Velik premik je naredila direktorica Turističnega združenja Bakar, Sonja Jelušić, ki je takoj po prevzemu funkcije leta 2009 posnela in analizirala stanje in v delo vključila lokalno skupnost na celotnem področju Bakra, ki mu pripadajo še mesta Hreljin, Praputnjak, Krasica, Kukuljanovo, Plosna, Ponikve, Praputnjak, Škrljevo in Zlobin ter začela z delavnicami, da bi ljudi iz industrijske otopelosti spravila v želeno turistično dinamiko. Na začetku je primanjkovalo vsega: znanja, ozaveščenosti, posteljnih kapacitet itd. V celoti so bile neizkoriščene tudi vse možnosti, ki jih je imel na razpolago planinski dom na Risnjaku, ki je ponujal 43 prenočišč. Edini resnejši turistični objekt je bil hotel Jadran Bakar, ki je imel skupaj 30 sob s 64-imi ležišči, pa še te so po navadi zasedali pristaniški delavci.

 

 Bakar so močno zaznamovali knezi Zrinjski in Frankopani.

 

Hotel Bakar Jadran

Hotel Jadran je čudovita stavba prav na koncu globokega zaliva ob mestnem mandraču, zgrajena leta 1903, še v času Avstro-Ogrske. A glej ga šmenta, ko so se stvari že nekoliko usmerile v turizem in so se začeli kazati prvi znaki oživitve mesta, se je hotel 28. novembra leta 2015 zaprl. Na srečo je kmalu dobil novega lastnika, kupila ga je družba »Mikuš-Pag« iz Zagreba, hotel pa čaka na temeljito obnovo.

»Kvarner family«

Se je pa v zadnjih letih močno razvil tako imenovani družinski turizem, sobe in apartmaji višjega razreda, primerni za družine z otroki. Velika večina jih ima tri do štiri zvezdice, wellness vila Biocrystal pa je dosegla celo kakovost petih zvezdic. Danes področje mesta Bakar skupaj ponuja že 235 postelj.

Vrh Risnjak

Kar za nas Slovence pomeni Triglav, za Hrvate pomeni Risnjak. Njegov vrh se dviga 1528 m nad morje, pripada področju mesta Bakar in je del narodnega parka Risnjak. Tik pod vrhom, na 1418 m višine, je planinski dom, ki nosi ime po poznanem botaniku J. Schlosserju. Risnjak ponuja gorniške užitke tik nad morjem.

 

 Strmo nad morjem so Takale, znamenite bakarske terase, ograjene s suhozidi, kjer vzgajajo avtohtono vinsko trto.

 

Bakrski tunolov

Bakar je bil od zmeraj poznan kot pomorsko, trgovsko in ribolovno središče severnega hrvaškega primorja. Ena najpomembnejših in najmočnejših gospodarskih panog je bil tunolov. Najbolj pomembna in najmočnejša skupina postavljenih stoječih tunolovk (toner) za lov tunov je bila prav ob vstopu v Bakrski zaliv. Zadnja aktivna tunolovka je bila tonera »Bakarac«, s katere se je lovilo vse do druge polovice 20. stoletja. Zrinjski knezi in Frankopani so bili lastniki večjega števila stoječih tunolovk. Danes v Bakru žal ni več ohranjena niti ena tunolovka, morda pa kdaj postavijo njeno repliko.

Prvi zapis imena kraja

Bakar je eden izmed najstarejših mest na severnem Jadranu. Svoje mesto je našel v naročju 4,5 km globokega zaliva, širokega 600–700 m, z globino morja do 40 m. V resnici gre za jadranski fjord, ujet med kamnite stene zaliva. Zaradi amfiatralne gradnje in zgodovinskega pomena je bil njegov stari del leta 1968 registriran kot spomenik kulture. Področje Bakra je bilo naseljeno že v 3. in 2. tisočletju pred našim štetjem. Svoje sledi so v mestu pustile različne civilizacije, med njimi keltska, grška, rimska, bizantinska, le Benečani je niso nikoli uspeli osvojiti. So se pa v Bakru naselili Hrvati v 7. stoletju. Mesto se je vzpenjalo pod knezi Zrinjskimi in Frankopani, svoj pečat je pustila Marija Terezija. Ime Bakar pa se prvič pojavi leta 1288, zapisano v Vinodolskem zakoniku.

Koren imena Bakar

Izhodišče imena prihaja iz besede za barvno kovino – baker. Izvor te besede pa prihaja iz staroindoevropskega jezika, ko jasno opisuje naravno posebnost mesta (naselja), ki je postavljen na koncu kamnitega zaliva. Vel-Kier (kamniti zaliv) je bilo keltsko ime za mesto Bakar.

Zgodovinske znamenitosti mesta

Bogata zgodovina je za seboj pustila mnogo kulturnozgodovinskih biserov, med katerimi izstopajo bakrski kaštel, ostanki Hreljinskega gradu, cerkev sv. Andreja, Rimska in Turška hiša, bakrski »prezidi« (»takale« – terasasti vinogradi, ograjeni s suhozidi, postavljeni visoko tik nad morjem). Avtohtona vinska trta belina je dajala znamenito peneče suho vino bakrsko vodico, bakrski »baškot« pa je tipičen dvakrat prepečeni ali sveži pekovski izdelek iz krušne peči v obliki koluta, ki so ga v Bakar prinesli ribiči iz italijanske Chioggie. Ker je imel rok trajanja tudi do pol leta, so ga ribiči nosili s seboj na daljša ribolovna potovanja namesto kruha, ga tradicionalno namakali v rdeče vino, čaj in belo kavo.

 

 Turška hiša, o njen ni dokumentov, obstaja pa legenda o mornarju, ki se je zaljubil v Turkinjo.

 

Legenda o Turški hiši

Najbolj poznana bakrska legenda govori o Turški hiši. Pravijo, da jo je zgradil bakrski pomorec, ki se je zaljubil v lepo Turkinjo in ona v njega. Prišla sta v Bakar, ampak fant je kmalu spet odšel nazaj na morje. Njegova žena pa je začela trgovati z rodno Turčijo. Da bi imela manjše domotožje, ji je mož dal zgraditi Turško hišo. Spet druga legenda pa pravi, da je mornar iz Turčije pripeljal domov zelo osorno ženo, ki je stalno godrnjala, da podpira tri vogale pri hiši. Nekega dne je prišel domov s prijatelji, podrl hišo in na istem mestu zgradil novo, brez vogalov.

Turki in Bakar

Turki niso nikoli osvojili Bakra. Četudi so po krvavi krbavski bitki leta 1493 Turki plenili po tamkajšnjih krajih in vdirali celo na slovenska ozemlja, so begunci iz Like in Krbave našli varno zatočišče v utrjenem Bakru. Njihova vojska je noč in dan stražila na vzpetini nad mestom, ki se še danes imenuje Turčin.

Rimska cesta

Skozi Bakar se je vila stara obalna rimska magistralna cesta iz 1. stoletja našega štetja. Cesta je obnovljena, promet po njej pa v mestu Bakar poteka še dandanes.

Znameniti dimnik

V Bakru je bil leta 1974 postavljen tudi najvišji dimnik na Hrvaškem. Z višino 265 m je strašil nad zalivom. Ko je koksarna prenehala z delom, so na veliko veselje prebivalcev Bakra kmalu porušili tudi dimnik.

Srednja pomorska šola

Srce mesta je znamenita Srednja pomorska šola Bakar, ustanovljena davnega leta 1849, še v času Avstro-Ogrske. Velja za najstarejšo strokovno šolo na Hrvaškem. Že takrat je imela prvo šolsko ladjo trgovske mornarice po imenu Margita. Nasploh je bila to najstarejša šolska ladja na vsem Sredozemlju. Še danes izobražuje mlade pomorce, ki kasneje po večini nadaljujejo študij na Fakulteti za pomorstvo reškega vseučilišča. Njen največji vzpon pa sega v leto 1882, ko je Andrija Mohorovičić, znanstvenik svetovne slave, živel v Bakru in delal kot redni profesor na takratni Pomorski akademiji, današnji Srednji pomorski šoli. Hrvaški pomorci so zaradi odlične izobrazbe in pridobljenih praktičnih znanj zelo cenjeni v svetu, soočajo pa se s problemom prvega vkrcanja, saj so predragi in nekonkurenčni nasproti Filipincem, Kitajcem in drugim diplomantom iz azijskega sveta.

 

 Srednja pomorska šola v Bakru ima dolgo tradicijo. Prva ideja o zasebni šoli se je rodila že leta 1790, šola pa je bila ustanovljena davnega leta 1849.

 

Pomorska tradicija

Pomorska tradicija v Bakru je dolga. Danes se najbolje odslikava v luškem pretovoru razsutega tovora, ko v pristanišču na pretovor v povprečju čaka tudi do osem velikih ladij z ugrezom celo do 17 m, ki lahko pristanejo ob obali, česar ne omogočajo niti velika pristanišča, kot so Trst, Koper in Reka. Te usmerja luški kapitan Luciano Keber, o katerem smo pisali v prejšnji številki. Po delu v pristanišču pa Luciano razstavlja svoje ladijske makete, ki jih sestavlja v starem frankopanskem kaštelu.

 

 Hrvaški pomorci so cenjeni v svetu, večina njih pa je brusila pete in gulila hlače prav v Srednji pomorski šoli v Bakru.

 Bakar – Jaz, nekoč prostor, kjer so perice prale perilo, danes priljubljeno zbirališče domačinov.

 

Socialno življenje

Prenovljena skrajna obala kamnitega zaliva na področju Jaza, kjer so perice nekoč prale perilo, danes pa je nad jezom našla svoj prostor pod soncem domačijska »ribja kantina«, pomeni vozlišče družabnega in socialnega življenja v mestu, če le ne piha orkanska burja. Vsak pozna vsakogar, leno poseda in gleda naokoli, če bodo prišli turisti, in načrtuje, kaj vse jim mora pokazati, ne le cerkev sv. Margarete, ampak tudi hišo, v kateri je bil leta 1927 zaprt Josip Broz s skupino somišljenikov, ki so jih obsodili na Ogulinskem procesu. Radi se razgovorijo tudi o mornarskih hišah, javnih hišah na področju Bakra, pa o izvirih pitne vode, s katero so njega dni oskrbovali celo ljudi na Reki, pa o enem prvih pomorskih časopisov na Hrvaškem, ki so ga leta 1911 začeli izdajati prav v Bakru in še in še.

Morda veste, zakaj Bakrane (ljudi iz Bakrskega zaliva) kličejo Caponi? Odgovor zagotovo dobite na Jazu, ob starorimski magistrali, v kantini na koncu kamnitega fjorda.

 Melić – bakarske plaže čakajo in vabijo turiste. Morje je čisto, ampak mrzlo, saj je v njem veliko izvirov sladke vode.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate.

Zapri