Otok Kaprije
Kaprije pripadajo šibeniški otoški skupini. S skupno površino 7,11 km² in dolžino obale 15,21 km je otok med večjimi in bolj razgibanimi. Na srečo ga pred visokim jugom varuje sosednji Kakan, tako da velja njegova jugozahodna obala za bolj obljudeno. Severovzhodna stran pa je izpostavljena močni šibeniški burji. Kaprije skupaj s Kaknjem in Žirjami tvorijo t. i. zunanjo otoško skupino.
Besedilo: Mitja Zupančič. foto: arhiv eMORJE.com
Otok je dobil ime po kaprah
Kdo bi si mislil, da je otok dobil ime po kaprah. Kaprovec je veličastna rastlina, ki cveti izjemno lepo. Caparis spinosa je grmiček s precej mesnatimi listi, belo-rožnatimi cvetovi, z dolgimi rdeče-vijolično obarvanimi prašniki. Če popke, predno se odprejo, pobiramo in vlagamo v kozarce, dobimo odlično kulinarično specialiteto. Ena najboljših na Jadranu so zagotovo inčuni s kaprami.
Pridobivanje apna
Kapre pa žal izginjajo z otoka, prerasla jih je nizka makija, enako kot je izginil zimzeleni hrastov gozd črnike. V resnici ni kar izginil, izsekali so ga, saj so les potrebovali za kurjenje ognja v apnenicah, v katerih so žgali apnenec in pridobivali apno. Bil je to čas začetka 16. stol., ko so prvi priseljenci prišli na otok predvsem zato, ker so bežali pred Turki. Takrat je bila glavna otoška gospodarska dejavnost delo na polju, ribištvo in pridobivanje apna. Še danes se na obalah Kakna in Kaprij, tam, kjer so bile nekoč primitivne peči, nahajajo gomile nasutega apnenčastega kamna. Zgodovinski viri pravijo, da so z apnom, pridobljenim na otoku Kaprije, v veliki meri zgradili šibeniške palače in druge monumentalne stavbe tega dalmatinskega mesta.
Pomanjkanje pitne vode
Prav apnenčasta struktura otoka pa je kriva, da na Kaprijah že skozi stoletja kronično primanjkuje površinske vode. Na otoku ni izvirov sladke vode, edini poznani hidrološki objekt je Lokva na Mrtovcu, ki je zatrpana in zapuščena. Meteorna voda ponikne, ljudje zbirajo deževnico v lastnih cisternah. Otok ni umeščen v regionalno vodovodno omrežje, okoli 250 gospodinjstev pa je v sušnem obdobju popolnoma odvisno od ladje vodonosec, ki poleti, ko se število prebivalcev v času turistične sezone podeseteri, dnevno dovaža pitno vodo. Ta se steka v osrednji rezervoar s kapaciteto 50 vagonov vode (cca 500 m³). Ladja vodonosec – Kapetan MRS je rešitelj za otok.
Glavna otoška luka sv. Petra
Glavna otoška luka je Kaprije ali Luka sv. Petra na zahodni strani otoka. Zaščitena pred južnimi vetrovi pa tudi pred burjo, ki se sicer spusti vzdolž obale, a ne ustvarja večjih sunkov. Sta pa zaliv in pristanišče odprta na zahodne nevihte in predvsem tramontano, čisti severni veter, kar je značilnost poletnih mesecev. Tam se tudi nahaja priobalni del naselja Kaprije, ki se je razširil že tudi na drugo, severno stran otoka, prav do obale zaliva Gaćice. Glavno otoško pristanišče je hkrati tudi trajektna luka, jahtni center s privezi na pomolu. Kaprijski zaliv, z največjo globino 15 m, je pod koncesijo, boje v njem pa so v času poletja zmeraj zasedene. Glavna atrakcija je ostareli koncesionar, ki vselej po ugodni ceni ponuja zamrznjene hobotnice, ulov pretekle zime.
Kaprije, otok brez avtomobilov
S trajektom avtomobili sicer pridejo na otok, a le do centralnega parkirišča, ki zahteva obnovo. Uličice so namreč preveč ozke, da bi lahko vzpostavili promet, ki ni potreben na tem otoku, četudi lokalna skupnost načrtuje širitev obalne ceste in nekaterih uličic. Kdaj in kaj bo takšen razvoj prinesel otoku, kjer je glavna dejavnost turizem – navtični in oddaja zasebnih sob – pa bomo ocenjevali v prihodnosti.
Severovzhodni zaliv Gaćice
Na severovzhodni strani otoka, odprt na burjo, je zaliv Gaćice. Prav v njem pristaja vodonosec. Vpluje po sredini zaliva, obrne ladjo, s premca vrže sidro in spusti verigo, krmo pa s pomočjo »kaičev« (pomožnih ribiških čolnov) priveže k betonskemu pomolu. Ta izgleda sicer lep na pogled, za privezovanje pa je neugoden, saj nasuto kamenje pod pomolom močno zmanjša globino morja, ki je primerna le za privez kakšne manjše barčice. Mir v zalivu, ki ga zaradi smaragdno zelenega morja podnevi oblegajo številni navtiki, v hipu preglasi hrup vodnih črpalk. Večurno črpanje vode, ki je lahko tudi celonočno, prežene še tako utrujenega mornarja iz zaliva. Ampak to je davek, da otok lahko živi.
Zalivi otoka Kaprije
Ostaja pa še drugih 18 zalivov, če odštejemo kaprijsko Luko sv. Petra in Gaćice, da odrinemo in najdemo varen pristan in lastni mir. Remetić na severozahodu, Jedinjača na severovzhodu, ali pa Nozdra na jugovzhodu, je le nekaj mogoče izbire. Sicer pa so Kaprije edino naselje na otoku, medtem ko je od naselja Medoš na severu otoka ostalo le še nekaj porušenih hiš. Medoš v bližini rta Kaprije je bil nekoč namreč eden izmed večjih lokacij za pridobivanje apna, s katerim so leta 1560 zgradili šibeniški lazaret.
Kratka zgodovina otoka
Kaprije so bile v 14. stol. v zasebni lasti, z njimi je upravljala družina Ljubić. V 15. stol. pa je otok pripadal šibeniški plemiški družini Divnić (Difnico). Prve zapise o otoku je prispeval svečenik p. Kaer. Na prehodu iz 16. v 17. stoletje so na vrhu otoka sezidali cerkev sv. Petra, ki so jo razširili in dogradili leta 1801. Ob vaškem pokopališču je to tudi edini ohranjeni zgodovinski objekt na otoku.
Okupacija otoka in ladja Francesca da Rimini
V času druge svetovne vojne so otok okupirali fašisti, ki pa so imeli svojo bazo na Kaknu, v zalivu Tratica, kjer se še danes nahajajo zapuščene zgradbe, bunkerji in izvidnice. Mnogi otočani so se uprli okupatorju in tudi izgubili življenje za svobodo. V spomin nanje je danes na osrednjem trgu postavljen spomenik vsem padlim borcem. Zanimiv pa je datum 22. marec 1944. Takrat se je blizu severnega rta Kaprije zasidrala nemška vojaška ladja Francesca da Rimini. Zaradi pokvarjenih motorjev je bila ladja zasidrana okoli 50 m od obale in zamaskirana s slamo, da je na daleč dajala vtis podaljšanega rta. Istega dne so jo potopili partizani z Žirij. Danes vojaška ladja leži na globini 55 m in predstavlja atraktivno potapljaško lokacijo.
Domovinska vojna
Zadnja vojna se ni dotaknila otoka Kaprije. So pa otočani izdatno pomagali sosednjim Žirjam pri obrambi otoka in Šibenika. Na Žirje so prevažali tudi granate, 18. septembra 1991 gasili požare ob rekatiranju vasi Žirje, kasneje pa ustanovili znamenito vojaško posadko »kaprijskega topa«. Kaprije imajo mnogo priložnosti, da se trdno zasidrajo na navtični turistični zemljevid kot otok, ki pomeni varno pribežališče z vseh smeri vetrov na poti iz severa proti jugu, pa tudi iz južne v srednjo in nazaj v severno Dalmacijo. Pica iz krušne peči in vrček točenega ohlajenega piva v pristaniškem baru pa priveže dušo še tako zakrknjenemu mornarju.
