Amerigo Vespucci
Ladja ni le čudovita jadrnica, temveč tudi živi muzej pomorske obrti, šola mornarjev in eden najbolj prepoznavnih simbolov italijanske mornarice. V morje so jo splavili 22. februarja 1931. Zgradili so jo v ladjedelnici Castellammare di Stabia pri Neaplju. Projektiral jo je Francesco Rotundi. Skupaj s kosnikom je njena dolžina 101 m, širina 15,5 m in ugrez do 7,3 m. Njen izpodriv je okoli 4.100 ton, višina glavnega jambora je 56 m. Amerigo Vespucci ima 24 jader s skupno površino 2.635 m². Matično pristanišče je La Spezia. Vespucci je najstarejša ladja, ki je še v aktivni službi italijanske mornarice.
Vespucci je po jadrovju polno opremljena trijambornica oziroma full-rigged ship.
Ima tri glavne jambore:
- trinčet (trinchetto) na premcu,
- glavni jambor (maestra) na sredini,
- mezan (mezzana) na krmi.
Poleg njih ima še poševni premčni drog oziroma bompres.
Na jamborih so prečne križne late, na katere so pritrjena kvadratna jadra. Ladja ima tudi vzdolžna jadra, med njimi prednja jadra, jadra med jambori in krmno jadro. Skupna površina jader znaša približno 2.635 m². To je skoraj toliko kot polovica nogometnega igrišča! Toda številka ne pove vsega. Pomembna je uigrana posadka, ki mora na višini več deset metrov v vetru razpeti ali pospraviti jadra. To je delo, pri katerem so usklajenost, disciplina in zaupanje med mornarji bistvenega pomena.
Amerigo Vespucci je sicer klasični jadrni velikan, ki pa ima tudi motorni pogon. Gre za ladjo z dizelsko-električnim pogonskim sistemom. Dizelska motorja poganjata električna generatorja, električni motor pa vrti ladijski vijak. To pomeni, da lahko pluje tudi brez vetra, kar je pomembno za varno navigacijo in izpolnjevanje učnih nalog.
Po podatkih italijanske mornarice je njena hitrost pod jadri približno 15 vozlov, pod motornim pogonom pa približno 11–12 vozlov, odvisno od vira in navedenih pogojev.
Ime je dobila po florentinskem pomorščaku Amerigu Vespucciju, ki je raziskoval obale Južne Amerike in sodeloval pri zgodnjem evropskem raziskovanju Novega sveta. Po njem je poimenovana tudi Amerika. Ladjo so splavili 22. februarja 1931, prav na obletnico smrti pomorščaka, po katerem nosi ime.
Na ladji zapisano geslo je skoraj življenjska filozofija: »Non chi comincia ma quel che persevera,« kar v slovenščini pomeni približno: »Ni pomembno, kdo začne, temveč kdo vztraja.« Geslo so sprejeli leta 1978, pogosto pa ga pripisujejo Leonardu da Vinciju. Pred tem je ladja uporabljala druga gesla, povezana s kraljestvom in domovino ter pozneje z vztrajanjem v viharjih in življenjskih preizkušnjah.
Vespucci ni muzejska ladja, ki bi zgolj čakala obiskovalce v pristanišču. Njena glavna naloga je praktično usposabljanje kadetov italijanske mornariške akademije v Livornu. Na njej se učijo navigacije, mornarskih veščin, življenja na ladji, sodelovanja in poveljevanja. Na krovu se prepletajo sodobna navigacijska znanja in tradicionalne veščine jadranja. Prav zato je tako pomembna: mladim častnikom pokaže, da morje ni le prostor, ki ga obvladujemo z napravami, ampak tudi okolje, ki ga moramo razumeti in spoštovati.
Amerigo Vespucci je v zadnjih desetletjih postal tudi nekakšna plavajoča ambasadorka Italije. Med svetovno turnejo 2023–2025 je obiskovala pristanišča po svetu, predstavljala italijansko pomorsko tradicijo ter povezovala mornariško usposabljanje s kulturnimi in diplomatskimi dejavnostmi. Leta 2026 se je po vzdrževalnih delih odpravila na novo potovanje po Severni Ameriki.
