Matrika latinskega jadra

Murter (lat. Colentum) je hrvaški otok v Severni Dalmaciji, poznan po delujočih škverih, tradiciji, ki na modrosti in rokodelskih veščinah preteklosti živi sedanjost. Pa še nekaj je uspelo »Murterinom«, kot sebe poimenujejo otočani, da je tradicija moda – »fashion«, ki so jo prevzeli tudi mladi.

 

Betina in Murter z vrha Gradine, kjer so ostanki rimskega naselja Colentum.

 

Prvi so otok naselili Iliri, kar dokazujejo ostanki ilirskega naselja Colentum pri Betini. Iz starih listin je razvidno, da sta v 13. stol. na otoku obstajali dve naselji: Veliko selo – današnji Murter in Jezera. Naselji Tisno in Betina pa sta bili ustanovljeni sredi 16. stol., ko so ljudje s celine bežali pred Turki na otoke. Živa je legenda, po kateri naj bi bili prebivalci Murterja v preteklosti gusarji, ki so plenili beneške ladje. S kamnitim zidanim svetilnikom na bližnjem otočku Prišnjak (1886) pa naj bi leta 1911 bilo končano tudi gusarstvo na Jadranu.

Murterčani so že v 16. stol. prišli v Kornate, ampak predvsem kot težaki na kornatskih poljih, medtem ko so bili glavni ribiči med temi otoki Saljani z Dugega otoka. Polnih 300 let je trajalo takšno razmerje, ko so naposled Murterčani odkupili večino Kornatov in s tem pridobili svoje prekomorske posesti. Še dandanašnji so večinski lastniki Kornatov, kjer ribarijo, obdelujejo polja, negujejo oljčnike in pridelujejo oljčno olje, na kornatskih pašnikih pa puščajo črede ovac, ki jih v zadnjih letih spet ogrožajo šakali. V Kornatih vztraja krhko ravnovesje življenjskega kroga, ki ga umetelno dopolnjujejo tudi kornatski čebelarji.

Zakaj je potrebno poznati vsaj delček zgodovine otoka Murterja in življenja ter migracije Murterčanov? Zato, da bi lažje razumeli, zakaj je bilo na tem dalmatinskem otoku že od vsega začetka tako pomembno ladjedelstvo in z njim povezane rokodelske veščine. Odgovor se najde v Modravah in Kornatih, v murterskih posestih, ki so jih obiskovali po vodnih poteh – preko morja, kar je bila najlažja, najhitrejša, pogosto pa tudi edina transportna pot.

Tradicionalna plovila – gajete in levte – so najprej začeli izdelovati prav v Betini, kjer bogato ladjedelsko tradicijo ohranjajo z odliko in jo tudi valorizirajo. Glavno vozlišče obrti predstavljajo delujoči škveri: Ćiro, Marin in Mile-Pile, v vsej svoji lepoti jo izžarevajo lesene barke v mestnem mandraču, ki je v resnici depandansa na prostem Muzeja betinskega ladjedelstva v lesu.

 

Betinski mandrač je resnična depandansa Muzeja betinske drvene brodogradnje.

 

Betinska gajeta je torej lahek in okreten lesen čoln z latinskim jadrom, dolžine 6−7 m, s katerim so nekoč prevažali oljčno olje in ga dostavljali celo na ulice Pulja. Z njim so tudi ribarili, tovorili druge dobrine in odhajali na medsebojna druženja. Barka je ostala enaka do današnjih dni, vsak mojster jo je nekoliko personaliziral in ji dodal delček sebe. Tradicionalna barka, grajena v lesu, je pač živa stvar, ki dobi ime, ko je zgrajena. Nekoč je bila v vrhu družinske hierarhije, takoj za gospodarjem, saj je tudi murterskim družinam omogočala živeti in preživeti v surovem okolju. Obstaja namreč še ena legenda. Ko so odšle v Kornate murterske družine, so ženske prevzele enake naloge kot moški. Z njimi pa je bil tudi bogat Murterčan, ki je tisto dolgo zimo grešil v Kornatih. Zato je bil poklican k priznanju svojih grehov. Po spovedi mu je župnik želel naložiti pokoro, a ga je grešnik kar vnaprej prosil, da naj bo milosten in prizanesljiv, naj mu naloži mnogokatero kazen, le v Kornate naj ga nikoli več ne pošlje.

Kornati naj bi nastali, ko so Stvarniku sveta iz žepa padli v morje beli kamenčki in ustvarjen je bil raj na zemlji, ki pa kaže različne obraze. Včasih je lahko prav peklenski, komaj 6 nmi dolga razdalja med otoško skupino in Murterjem pa v hipu nastane vredna epohalnih oceanskih razmer.

Barke so torej tiste, ki še danes identificirajo otok, kot srce jadranske gradnje plovil v lesu, zato je logično malikovanje gajete in levta tudi skozi 25 let delovanja Zadruge Latinsko idro, ki vsako leto septembra pripravi mesec dni dolgo manifestacijo, ki vključuje številne dogodke: kulturne in športne, med njimi tudi šolo jadranja za mlade pod latinskim jadrom in veslaške regate otrok, moških in ženskega veslanja. Posebno pomembno je tudi pridobivanje znanj o pravilni pripravi barke za varno plovbo. Vse skupaj pa sklene zadnji septembrski konec tedna z regato malo latinsko jadro, pomolom okusov in tradicionalno regato, ki je letos na Murter privabila 69 bark, med njimi tudi ducat s Kvarnerja. Prvič so imele male kvarnerske barčice tudi svoj jadralski razred.

 

Jubilejne 25. regate Latinsko idro se je udeležilo 69 bark.

 

Še pred regato pa so po ustaljeni navadi Murterčani odpluli okoli rta do sosednje Betine, kjer sta se družili dve zadrugi: Betinska gajeta 1740 in murtersko Latinsko idro. Da pa ne bi bilo na sporedu samo druženje in veseljačenje, so Betinjani pripravili slavje ob 65-letnici KUD Zora in v goste povabili še KUD Vesela Šokadija iz Koritine. Gostovanje slavonske folklorne skupine je tako še oplemenitilo kulturno prireditev, ki je izzvenela v prijateljstvu in sodelovanju enako mislečih ter medgeneracijskem sodelovanju.

 

Folklorni nastop ob 65-letnici KUD Zora Betina

 

Dobrodošlica častitljivemu dogodku je ostala trdno v rokah lokalnih barkajolov z legendarnega levta Bažokić, ki so spet tolkli mrto, kot nekoč, ko so z njo barvali ribiške mreže. Izostal ni niti pomol okusov na stari rivi, kjer je devet lokalnih gostincev ponudilo pokušino avtohtonih jedi. Kdo bi se torej lahko odrekel sipinemu brodetu, rižoti z morskimi sadeži, polpetom iz hobotnice ali pa klasičnemu golažu, pašticati, pa še kaj bi se našlo? Le osvetljeni niso bili gostinci na pomolu, pa je še to pripombo organizator s premislekom spreobrnil sebi v prid. Tema je pač omogočila, da se je jedlo po vonju in okušalo z brbončicami, vizualni pogled pa naj bi v tem primeru načrtno izostal.

 

Ekipa levta Bažokić na stari rivi tolče mrto

 

Ko človek zadovoljno zatisne oči z mislijo, da se je vse lepo že zgodilo, vso noč lije in odplakne misli, nato pa se rodi nov dan, s soncem obsijan in vse se začne znova. Malo latinsko idro in polnih pet posadk v gajetah, ko otroci sami primejo za krmilo, dvignejo jadra in pokažejo, kaj vse znajo. Murterju se ob takšni šoli v gajeti in vznesenosti med mladimi res ni treba bati za prihodnost, sploh, ker je otok, in z njim povezani delavci v turizmu, prepoznal tradicijo kot odličen in uveljavljen »brand« v turizmu.

 

Malo latinsko idro, foto: Georg Gindl

 

Na pomolu okusov “Po murterski – ka nekad” se je predstavila tudi konoba Fešta (otok Žut)

 

Pokojni Željko Jerat Cum, eden izmed ustanovnih članov zadruge Latinsko jadro in gonilna sila gibanja, je zmeraj nagovarjal kolege barkajole, da morajo s svojimi barkami v goste, če bodo želeli, da bodo tudi drugi prihajali k njim. Koliko resnice je v tem stavku, se dobro zavedajo organizatorji vsakoletne prireditve, ki vselej privabi vsaj 60 bark, letos 69, rekord pa beleži prvo leto po smrti Željka Jerata, ko se je na startu zbralo 84 lesenjač.

 

Kraljica regate je zmeraj gajeta, tokrat jih je v konkurenci nastopilo kar 40.

 

V kolikor je regata po šibkem vetru, so prilike manj atraktivne, gre pa za več druženja, ko niti klapska pesem ne izostane. Zmeraj pa je atraktiven start, saj so barke vezane s krmo na startno vrv ali ob pomol, po premcu pa s sidrom. Na znak so dvignjena jadra, poteg do sidra, ko marsikatero ostane tudi v morju, in v dir na ruto, ki je bila tokrat zaradi šibkega vetra spet izbrana najbolj kratka. Vsaka regata enostavno pomeni tudi tekmo, in prvi je skozi cilj prišel domačin – mutrska gajeta Trtuša ; MU-752, katere krmar je bil Ante Turčinov Klepac. Kmalu za njim pa kvarnerski guc MD-511, krmarja Roberta Mohovića iz Mošćeničke Drage.

 

Gajeta Trtuša, MU 752, krmar Ante Turčinov Klepac

 

Kvarnerski guc, MD 551, krmar Robert Mohović

 

Slavje se je končalo na Trgu Rudina v Murterju s podelitvijo nagrade Marikula, za ohranjanje in prispevek pri revitalizaciji pomorske dediščine Jadrana, Željko Jerat Cum. Ideja je bila, da bi to bila nacionalna nagrada, zaenkrat pa ostaja osrednje priznanje zadruge Latinsko idro. Prvi prejemnik je prof. Vladimir Skračić. Slednji je bil tudi urednik nove knjige More, more, posvečene prav Cumovemu življenju in delu.

 

Jakov Lovrić (predsednik Zadruge Latinsko idro) in prof. Vladimir Skračić, urednik monografije More, more i opet more

 

Matriko – najvišje priznanje Latinskega idra za ohranjanje in revitalizacijo pomorske dediščine Jadrana je s soglasjem družine Jerat, nagrajencu, prof. Vladimirju Skračiću, vročila Ana Šoič, roj. Jerat.

 

Brez Tomislava Bralića in njegove klape Intrade v Murterju pač ne gre. Dodobra so glasbeniki napolnili osrednji trg in ogreli ljudi s preizkušenimi in novimi glasbenimi aranžmaji, med njimi Grintavo morje. Čeprav nedeljski večer, se je razpotegnil pozno v noč, nekaterim vse do jutra, spet drugi so odšli k počitku v Colentum, obnovljeni hotel z več enotami na Slanici, ki je končno pristal v znanem lastništvu, in to najbolj uspešnega slovenskega trgovca – Franca Jagra. Hotel je bil po obnovi odprt prvo sezono, kot podpornik Latinskega idra je gostil vseh 40 povabljenih VIP-gostov festivala. Ponujena roka pa ni ostala neopažena!

 

Tomislav Bralić in Klapa Intrade

 

Hotel Colentum ***, ki je v lasti Franca Jagra, najuspešnejšega slovenskega trgovca, je gostil vse goste festivala, ki so prišli od daleč na Murter.

 

Podobne teme:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close