Tradicionalna jadra pod Areno

Da ima Pulj (hr. Pula/ ita. Pola) izredno bogato pomorsko zgodovino, ni treba posebej pisati, saj je bil več stoletij eno najbolj pomembnih vojaških pristanišč v severnem Jadranu. Velja pa si osvežiti spomin na slavne dni mesta na jugu Istre.

Že v rimskem času je bil Pulj pomembno trgovsko in vojaško pristanišče. Njegov naravno zaščiteni zaliv je omogočal varno sidrišče, mesto pa je bilo povezano z drugimi pomembnimi pristanišči v Sredozemlju. Od 14. do 18. stol. je bil del Beneške republike. Glavna pomorska baza je bila sicer drugje, a je mesto veljalo za zelo pomembno postojanko na poti med Benetkami in vzhodnim Jadranom.

Največji razcvet je Pulj doživel v 19. stol., ko je postal glavno pristanišče in vojna baza avstroogrske monarhije. V nekaj desetletjih se je majhno mesto industrializiralo in postalo pomembno pomorsko središče. Zgradili so se veliki arzenali in ladjedelnice, utrdbe so postavili okoli celotnega zaliva, nastala je ena največjih vojaških infrastruktur v tedanji Evropi.

Veliki slavi je sledila popolna industrializacija v novejši zgodovini in tudi njen propad. Mesto ponovno išče svojo lastno identiteto, ujeto v novih časih, ki mu niso najbolj naklonjeni. Ostaja pa bogata kulturna in pomorska dediščina, ki jo snovalci turističnih zgodb vse bolj prepoznavajo za veliko dodano vrednost, ki lahko tlakuje pot vzdržnostnemu in trajnostnemu turizmu.

Seveda je pred Puljem ostal varen zaliv in sidrišče. V njem je tudi Tivoli Mandrač in istoimensko športno-ribolovno društvo, ki se je pred letom dni uspešno vključilo v Koordinacijo Kvarnerja in Istre, ki skrbi za revitalizacijo in ohranjanje pomorske dediščine vzhodne obale severnega Jadrana.

Zanesenjaki in volonterji iz društva so s pomočjo mestnega turizma in sponzorjev uspeli organizirati drugo regato tradicionalnih bark, grajenih v lesu, pod Areno. Njihovemu povabilu se je odzvalo 16 barkajolov s svojimi barkami in posadkami. Prišli so iz Rovinja, Fažane, Pulja in Kvarnerja (Moščeniška Draga, Lovran, Malinska …), in se pomerili v istem zalivu, kjer so nekoč dominirale vse pomorske velesile, ki so skozi zgodovino obvladovale Pulj.

Levt, guci in batane so dvignili svoja jadra, na bragocu so se jim pridružili tudi beneški kolegi. Prijetnih 12 vozlov maestrala je omogočilo, da so vse barke končale regato v regularnem času. Po upoštevanju penalizacije (odbitka zaradi opreme čolnov in materiala jader) je spet slavil kvarnerski guc družine Mohović. Prevračanj tokrat ni bilo, razen manjše nesreče, ko se je krmarka pasare iz Crikvenice zabila v premec levta Grgo – največje udeležene barke na regati. Konec dober, vse dobro, regata pa je bila speljana do konca v predvidenih dveh krogih okoli postavljenih boj.

Medtem pa so marljivi člani na obali pod velikim šotorom pripravili obložene prigrizke in skuhali sipin golaž. Nihče ni ostal lačen, dobre volje je bilo na pretek, človek človeku je bil spet brat po morju. Kar nekako prehitro je mimo spolzela razstava Luciana Kebra in njegovih »živih« ladijskih maket, opažena je ostala tudi fotografska razstava Tradicionalna jadra pod Areno avtorja Antona Percana.

Kaj gre dodati oziroma komentirati na eno najmlajših tovrstnih manifestacij na Jadranu, razen zaželeti, naj se odpre navzven in na stari kamniti pomol povabi čim več zainteresirane javnosti, predvsem mladine!

Podobne teme:

• Kvarner Maritime Heritage
• 27. Krška jadra – program 2024
• 27. Krška jadra & Krk Open
• CAMINO SOUTH ISTRIA 2
• Malinska – »Homo na jidra«